Čisti nerevidirani dobiček je dosegel 12,7 milijona evrov, kar za devet odstotkov presega dobiček preteklega leta in za 48 odstotkov pričakovanega, so predstavniki Elektra Ljubljana (EL) povedali na tiskovni konferenci. Čisti prihodki iz poslovanja so zrasli za dva odstotka, na 88,5 milijona evrov. Predsednik uprave Andrej Ribič je poslovanje v letu 2015 označil za zelo uspešno.

Čisti dobiček skupine, znotraj katere so leto pozitivno končale vse družbe, ocenjujejo na okoli 15 milijonov evrov. To je zaradi predlanske izgube Elektro Energije v letni primerjavi kar štirikrat boljši izid.

Stroškovno razbremenjevanje naprej
V Elektru Ljubljana so lani še naprej izvajali strategijo finančne in stroškovne razbremenitve družbe, pri čemer so neto dolg zmanjšali za šest odstotkov, je pojasnil izvršni direktor, pristojen za računovodsko-finančne storitve, Marjan Ravnikar. "V petih letih smo dolg nominalno znižali za več kot 20 milijonov evrov, lani za 6,2 milijona evrov. V dveh letih smo predčasno poplačali za 16 milijonov evrov dolgoročnih dolgov," je naštel.

Vlaganja
Kljub pospešenemu plačevanju dolgov so za vlaganja v posodobitev in obnovo omrežja namenili 27,6 milijona evrov. Kot najpomembnejšo je izvršni direktor za obratovanje in razvoj Matjaž Osvald izpostavil konec gradnje razdelilne transformatorske postaje Mengeš, v katero sta vključena obrat Leka v Mengšu in Papirnica Količevo. Letos naj bi za vlaganja namenili 26 milijonov evrov, s katerimi bodo med drugim končali gradnjo daljnovodov med razdelilnimi transformatorskimi postajami Kleče in Litostroj ter Potoška vas - Trbovlje. Zgradili bodo tudi daljnovod Bršljin - Gotna ter ob žledolomu porušeni daljnovod Logatec - Žiri.

Polnilnice za električna vozila
Poleg tega bodo v Elektru Ljubljana intenzivno sodelovali tudi z Mestno občino Ljubljana (MOL), nosilko naziva zelena prestolnica Evrope, še posebej na področju polnilnih mest za električna vozila. "V prihodnjih mesecih bo po mestu zraslo še več polnilnih postaj, s katerimi želi MOL v letu zelene prestolnice Evrope spodbuditi uporabo električnih vozil. Do preklica je storitev polnjenja na naših polnilnicah, ki jih napaja naša zelena energija, brezplačna," je načrte predstavila vodja službe za napredne storitve Uršula Krisper.

Predsednik uprave je ob tem poudaril, da bi bilo treba razvoj e-mobilnosti nujno upoštevati tudi pri načrtovanju energetskega koncepta Slovenije. Če se uresniči vladni načrt popolnoma električne mobilnosti do leta 2015, bi samo za osebni prevoz potrebovali nuklearko in pol, je bil slikovit. Poleg posodobitve portala elektročrpalke pripravljajo v družbi za uporabnike električnih polnilnic tudi novo aplikacijo za pametne telefone za registracijo in aktivacijo polnilnih postaj.