Gospodarstvo pričakuje, da bo imelo energijo po konkurenčnih cenah, želeli bi si tudi stabilne dobave in okoljsko vzdržne energije, je na konferenci o energetski prihodnosti Slovenije pojasnil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.

"V gospodarstvu gledamo na energetski koncept tudi širše. V prihodnjem razvoju energetike vidimo priložnosti za gospodarstvo pri naročilih, modernizaciji, širitvi in razvoju," je poudaril in pojasnil, da bi tako gospodarstvo lahko povečalo obseg naročil, s tem bi se ustvarjala delovna mesta in povečala domača poraba.

Energetska prihodnost Slovenije ne sme in ne more biti odvisna samo od energetske stroke ali inženiringa, je še dejal Hribar Milič, ki pričakuje, da se bo država tega projekta res lotila strateško, s pravo, preverjeno analizo, in s primerjalnimi študijami, kaj je za nas optimalno.

Trije ključni stebri
Ključni stebri osnutka energetskega koncepta so po razlagi državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Danijela Levičarja konkurenčnost, okoljska sprejemljivost in zanesljivost oskrbe.

"Vsi ti trije parametri morajo biti zadoščeni, da lahko govorimo o trajnostnih odločitvah za trajnostni razvoj," je pojasnil Levičar, ki tudi verjame, da je stanje v slovenski energetiki dobro, in dodal, da je med drugim želja držati ceno energentov na sprejemljivi ravni tako za gospodinjstva kot industrijo.

Ključne cene energentov
Izvršni direktor za korporativno komuniciranje v Siju Denis Mancevič pa je pojasnil, da je delež stroškov energentov v industriji zelo pomemben, dejavnost zato pomembneje čuti vsak vpliv in šok.

"Ključni cilj za industrijo so konkurenčne cene energije v primerjavi z drugimi članicami EU-ja ter učinkovito delujoč notranji trg," je poudaril in spomnil, da v jeklarski industriji nastaja ogromno odpadne toplotne energije, ki bi jo lahko uporabili za daljinsko ogrevanje, zato bi lahko država prepoznala odpadno toploto kot priložnost.

Po mnenju predsednika Združenja za inženiring pri GZS-ju Zorana Marinška bi morali razvoj energetike obravnavati kot del celotne gospodarske razvojne politike Slovenije. Zato bi naložbe v energetsko infrastrukturo morale upoštevati dva ključna cilja: gradnjo modernih energetskih objektov in rešitev ter demonstracijo rešitev domačih tehnoloških ponudnikov za prodajo referenčnih objektov in storitev v tujino.

Usmeritev do leta 2030 ali 2035?
Strateški dokument bo začrtal usmeritev energetske politike v državi do leta 2035 s pogledom do 2055. Ministrstvo naj bi osnutek dokumenta pripravilo do konca leta, a je Levičar danes dejal, da bo to "zelo težko še letos".

Časovni okvir dokumenta pa je zmotil nekatere gospodarstvenike. Kot sta poudarila Mancevič in Marinšek, je namreč treba mejnike energetskega koncepta premakniti na leti 2030 in 2050, kar so časovni okviri EU-ja, le tako se namreč lahko primerjamo.