Letos je ta občina namreč prejela nagrado zlati kamen 2015 za razvojno najprodornejšo slovensko občino, hkrati je tudi zmagovalna v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, Šentrupert pa pri razvojnem načrtovanju izhaja predvsem iz naravnih danosti.

Letošnji izbor je dodatno pozornost posvetil prav trajnostni naravnanosti občin. "Šentrupert si zasluži nagrado zaradi inovativnosti svojih projektov in pristopov. Zasluži si jo zaradi vztrajnosti in doslednosti, s katero razvija svoj model energetske samooskrbe. Energija Šentruperta ni energija lesnih sekancev. Je energija vizije občinske politike in prebivalcev. S to energijo se je občina, ki jo komajda najdemo na zemljevidu Slovenije, umestila na svetovni zemljevid maloštevilnih energetsko samostojnih skupnosti. V tem je nauk za celotno državo," je med drugim zapisano v utemeljitvi nagrade zlati kamen občini, ki je lani na svetovni konferenci o energetski samooskrbi prejela tudi znak 100-odstotne energetsko samozadostne skupnosti.

O uresničevanju velikopotezne razvojne vizije Šentruperta, ki se razvija v smeri prve energetsko samozadostne občine v Sloveniji, smo se pogovarjali z županom Rupertom Goletom, ki pravi, da je razvojni model občine "model zdrave kmečke pameti", kot enega njihovih osrednjih dosežkov pa izpostavlja tudi Deželo kozolcev, inovativni projekt, ki vsestransko vrednost dediščine kozolcev povezuje s sodobnimi oblikami turizma.

Na prireditvi Zlati kamen je Šentrupert že leta 2012 prejel plaketo za dobro vodenje in upravljanje, razvojno usmerjenost ter učinkovitost delovanja. Takrat ste izjavili, da je drugo mesto za vas "kar veliko breme" in da imate še veliko časa, da tudi skozi realizacijo dokažete, da ste upravičeni do tako prestižnih nagrad. In res ste svoja prizadevanja letos kronali tudi s prvim mestom, kaj vam pomeni nagrada za razvojno najprodornejšo občino Slovenije?
To je šele breme. Takšna nagrada je zagotovo na neki način priznanje za izvedene projekte in razvojno vizijo, hkrati pa odpira paleto vprašanj tudi o tem, kaj ni bilo narejeno. Nikoli ne more biti za vse prav in v prihodnosti se moramo truditi, da bomo naredili tudi vse tisto, kar občani pričakujejo in potrebujejo. Nič pa ni narobe, če je to narejeno na trajnostni način.

Bi lahko dejali, da Šentrupert pri razvojnem načrtovanju izhaja predvsem iz naravnih danosti?
Takšna so razvojna izhodišča in prav bi bilo, da bi vsa Slovenija imela takšna izhodišča, saj razpolagamo z veliko naravnimi viri, ki so hkrati potencial za trajnostni razvoj.

Leta 2009 je občinski svet potrdil lokalni energetski koncept občine. Kakšen je bil njegov namen? Ste do danes zadovoljni z njegovim uresničevanjem?
Kar nekaj projektov, ki jih je lokalni energetski koncept predvidel, je realiziranih.

Koncept je uvedel tudi funkcijo "energetskega menedžerja". Kakšne so njegove naloge?
Energetski menedžer ima nalogo spremljanja porabe energije in podaja predloge za učinkovitejšo rabo in predloge za morebitne izboljšave.

S katerimi uresničenimi projekti na področju energetike se občina že lahko pohvali in kateri so še v "čakalni vrsti"? V javnosti je precej odmeval projekt lesnih sekancev in zagotavljanja toplotne oskrbe Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob, na katerega pa ste sami najbolj ponosni?
V viru zaporov Dob sta realizirana dva večja projekta v investiciji Javnega podjetja energetika Šentrupert – kotlarna na lesne sekance in kogeneracija na lesne sekance. Na področju nekdanje vojašnice Puščava podjetje Ahouse gradi prvo fazo, upamo, da mu jo je uspelo realizirati in počrpati evropski denar. V prihodnosti bomo morebiti v Šentrupertu skupaj s kanalizacijo gradili tudi vročevod za potrebe daljinskega ogrevanja.

Ali vam uspeva v reševanje energetske učinkovitosti pritegniti tudi zasebne partnerje ali imate pri tem morda težave?
Več težav kot uspeha. Sploh v zadnjih letih je vse težje pridobiti financiranje tudi na bankah in tako so tudi zasebni vlagatelji v težkem položaju.

Koliko ste uspešni pri črpanju nepovratnih sredstev?
Na energetskem področju smo bili zelo uspešni, saj nam je tako za kotlarno kot za kogeneracijo uspelo pridobiti nepovratna sredstva EU-ja. Tudi na drugih področjih je bilo pripeljanih kar nekaj sredstev – v Deželo kozolcev na primer.

Vizija Šentruperta je bila, da do leta 2020 postane energetsko neodvisna lokalna skupnost. Do takrat ni več daleč, vam bo uspelo doseči ta cilj?
Verjamem, da bo.

Česa se od vas lahko naučijo tudi druge slovenske občine?
Da stavijo na svoje naravne potenciale in čim več denarja za potrebe energije ohranijo v domačem okolju.

Kaj je po vašem mnenju potrebno za uspešno Slovenijo?
Vizija, pogum in denar.