Erdogan se je tako pred začetkom muslimanskega festivala Eid al Adha z versko in nacionalistično terminologijo odzval na nedavno odprodajo turške lire.

Po predsednikovih besedah je bil cilj krize valute "spraviti Turčijo in njeno ljudstvo na kolena".

Turška lira je letos v primerjavi z dolarjem padla za okoli 40 odstotkov, pri čemer so jo prizadele skrbi zaradi Erdoganovega vpliva na monetarno politiko in zaostritev diplomatskega spora z ZDA.

"Napad na naše gospodarstvo ni prav nič drugačen od napadov na naš poziv k molitvi ali na našo zastavo. Cilj je isti. Cilj je spraviti Turčijo in Turke na kolena, jih zajeti za talce," je dejal Erdogan. "Tisti, ki mislijo, da lahko pripravijo Turčijo, da popusti glede deviznega tečaja, bodo kmalu videli, da se motijo."

Erdogan sicer ni neposredno omenil nobene konkretne države ali institucije, je pa v preteklosti za odprodajo valute krivil mračni "lobi obrestnih mer", zahodne bonitetne agencije in finančnike.

Erdogan je svoj govor pripravil v času napetih odnosov med Ankaro in Washingtonom – v nedeljo je bilo ameriško veleposlaništvo v Ankari tarča strelskega napada. Streli iz mimo vozečega avtomobila so zadeli stražarnico pred veleposlaništvom. Pri tem ni bil nihče ranjen.

V osrčju spora zaprti pastor
Prav tako v nedeljo je Washington zavrnil turško ponudbo, da bi v zameno za izpustitev ameriškega pastorja Andrewa Brunsona ZDA opustile preiskavo turške banke, ki ji grozi več milijard dolarjev globe. Zaradi spora glede Brunsona sta državi medsebojno zvišali carine, kar je močno zamajalo tečaj turške lire.

V zameno za izpustitev Brunsona, nekaj ameriških državljanov in treh turških državljanov, zaposlenih pri ameriških oblasteh, je Ankara predlagala opustitev ameriške preiskave banke Halkbank. Tej zaradi pomoči Iranu pri izogibanju ameriškim sankcijam grozi globa v vrednosti več milijard ameriških dolarjev.

Neimenovani uradnik Bele hiše je povedal, da se o globah in drugih spornih temah ne bodo pogovarjali, dokler Turčija ne bo izpustila pastorja, ki je tam zaradi obtožb terorizma v hišnem priporu. "Prava zaveznica v Natu sploh ne bi aretirala Brunsona," je poudaril.

Odnosi med ZDA in Turčijo so v zadnjem času tako izjemno napeti. ZDA so zaradi spora glede pastorja uvedle sankcije proti dvema turškima ministroma in podvojile carine na uvoz aluminija in jekla iz Turčije. To je močno zamajalo tečaj turške lire. Turčija je nato zvišala carine na uvoz ameriških elektronskih naprav in drugega blaga.

Dve veliki bonitetni agenciji, Standard & Poor's in Moody's, sta prejšnji teden znižali bonitetno oceno Turčije.