ZDA so po sporu zaradi pastorja Andrewa Brunsona dvignile carine na turško blago, turški predsednik Erdogan pa zaostruje retoriko in samo še bolj plaši vlagatelje. Prihodnost je negotova, zadnje strmoglavljenje turške lire utegne Turčijo, kjer je trenutna gospodarska rast sicer zelo visoka (celo višja kot na Kitajskem) pahniti v recesijo, bančna kriza pa bi bila lahko vse večja. Turška valuta je samo letos izgubila 40 odstotkov vrednosti. V ponedeljek je bilo treba za dolar plačati že 7,24 lire, v torek pa je lira (zaradi obljub domače centralne banke, da bo zagotavljala potrebno likvidnost) vendarle opazno okrevala in se okrepila za okrog šest odstotkov.

Obrestna mera v Argentini kar 45-odstotna
Trpijo tudi preostale valute držav v razvoju, kot so ruski rubelj, južnoafriški rand, indijska rupija, brazilski real in argentinski peso, na katerega vpliva tudi korupcijski škandal v državi. Peso je tako letos, podobno kot turška lira, glede na dolar padel za skoraj 40 odstotkov in je bil v ponedeljek rekordno nizko. In medtem ko Erdogan ne dopusti, da bi centralna banka zvišala obrestno mero, je argentinska centralna banka ključno obrestno mero ta teden s 40 dvignila na 45 odstotkov, kar je za Evropo, kjer so obresti ničelne, nepredstavljivo.
Težave vseh držav v razvoju
Ključno vprašanje je, ali bi lahko turška kriza prizadela ves svet in povzročila recesijo. Pri Goldman Sachsu menijo, da bo njen vpliv omejen, je pa precejšnja verjetnost, da bodo trpele predvsem države v razvoju. Te so v nezavidljivem položaju tudi zaradi Trumpove protekcionistične politike in zaradi zaostrovanja ameriške monetarne politike (Fed naj bi letos še dvakrat zvišal obresti), kar posledično povzroča krepitev ameriške valute. Ker so številne države (in podjetja) zadolžene v dolarjih, je njihovo breme tako vse večje.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 14. avgust ob 16.30:

Novi rekordi Amazonovih delnic
Razviti delniški trgi turških težav ne morejo ignorirati, številne evropske banke so namreč do Turčije močno izpostavljene. Newyorška delniška indeksa Dow Jones in S&P 500 sta se v ponedeljek znižala četrti dan zapored, v torek pa sta ob okrevanju lire omenjena indeksa spet "našla" pot navzgor. Potem ko je Applova tržna kapitalizacija pred kratkim presegla bilijon dolarjev, se magični meji bliža še Amazon. V ponedeljek so delnice poskočile za dva odstotka in včeraj nadaljevale rast, tako da so dosegle nov rekord (tečaj 1.919 dolarjev pomeni 65-odstotno letošnjo rast), tržna vrednost podjetja pa znaša 940 milijard dolarjev.
Evro izgublja tudi v primerjavi s frankom
Evro je glede na dolar zdrsnil na novo enoletno dno, saj je treba za evropsko valuto plačati manj kot 1,14 dolarja. Tudi v primerjavi s švicarskim frankom je bil evro pri tečaju 1,128 franka za evro najnižje v enem letu. Vlagatelji v teh negotovih razmerah najbolj zaupajo ameriškim in nemškim vladnim obveznicam. Ker se njihova cena zvišuje, se zahtevana donosnost znižuje. Pri nemški desetletni obveznici znaša donosnost vsega 0,32 odstotka, pri ameriški pa okrog 2,90 odstotka.
Savdijci julija proizvedli manj nafte
Vrednost zlata je zdrsnila pod 1.200 dolarjev in je najniže po januarju 2017. Cena nafte brent je v torek skoraj dosegla 74 dolarjev za 159-litrski sod, potem ko je Savdska Arabija sporočila, da je julija dnevno proizvodnjo znižala za 200 tisoč sodov, na 10,29 milijona sodov. To je bila protiutež ponedeljkove novice, da so ameriške zaloge v Oklahomi precej porasle in Opecovega znižanja napovedi o povpraševanju po nafti v letu 2019. Kartel zdaj meni, da bo naslednje leto svet potreboval 32,05 milijona sodov Opecove nafte dnevno, kar je 130 tisoč sodov manj od napovedi mesec prej.

Še naprej razprodaje na trgu kriptovalut
Ker ameriški varuh trga (SEC) bitcoinovskim ETF-skladom za zdaj še ne dovoli kotacije na borzi (odločitev o tem naj bi sprejel do konca septembra), so nad trgom kriptovalut še vedno črni oblaki. Zadnji teden je šlo za pravo nevihto, saj so številne kriptovalute padle za več kot 30 odstotkov, samo v ponedeljek se je tržna kapitalizacija celotnega trga v 24 urah znižala za več kot 20 milijard. Bitcoin, katerega kapitalizacija je le še dobrih 100 milijard, je včeraj pogledal pod 6000 dolarjev in mu grozi, da bo dosegel novo letošnje dno (5.785 dolarjev). Kapituliral je ether. Če je bil v najboljših časih vreden krepko nad tisoč dolarjev, je zdaj njegova cena le še 250 dolarjev.