"Na seji smo obravnavali dve točki, prva je bil zakon o zdravstveni dejavnosti, druga je bila pa politika štipendiranja deficitarnih poklicev. Obe točki smo tudi uspešno zaključili, pri čemer pri politiki štipendiranja ni bilo nikakršnih nesoglasij. Vsi trije partnerji smo soglasni s tem, kar piše v dokumentu," je povedal minister za delo Luka Mesec.

Pri zakonu o zdravstveni dejavnosti pa je odprtih še pet členov. "O teh petih členih se bomo še naprej pogovarjali, ampak partnerja ne nasprotujeta temu, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na vlado in potem v državni zbor," je pojasnil Mesec.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je povedala, da so zakon v večini členov uskladili, razen v omenjenih petih členih, o katerih se bo razprava še nadaljevala.

Med petimi neusklajenimi členi je med drugim določitev cene za samoplačniške storitve, za tržno dejavnost, kjer gre po ministričinih besedah za poseg pri določanju cen za zdravstvene storitve na trgu, kjer vlada lahko v nekih kriznih razmerah, kjer je ogroženo javno zdravje in lahko nastane resna zdravstvena škoda, poseže na trg in določa najvišjo dovoljeno ceno zdravstvenih storitev, ki je zaenkrat določena na 150 odstotkov cene, ki jo sicer določa ZZZS.

Sindikati zahtevajo, da je ta odstotek nižji. Delodajalci pa na drugi želijo, da mora biti poseg zelo jasno definiran kdaj bo, poleg naj bi bil ta odstotek višji.

"V zakonu smo uvedli posebno davčno olajšavo na podjemne pogodbe za tiste, ki so zaposleni pri lastnem delodajalcu, za katere se meri efektivna obremenitev in istočasno samo za tisti seznam storitev, ki jih določi minister. Se pravi, gre za neko spodbujanje nagrad za zdravstvene delavce na tistih področjih, kjer so dolge čakalne dobe. Ta člen je ostal neusklajen," je povedala zdravstvena ministrica.

Tretji neusklajen člen je povezan z merjenjem učinkovitosti, če velja za plačno skupino f, za socialno varstvo. Tu bodo preverili mnenje MJU-ja.

Glede dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih pa so so se socialni partnerji uskladili, da bo možno, če gre za vrhunskega strokovnjaka z nazivom primarij, ki uvaja nove metode zdravljenja na določenih področjih.

"Res pa je, da s tem členom se še ukvarjamo in skušamo to dikcijo še dodatno izboljšati. Tudi sami nismo prepričani, da je ta dikcija naziv primarij dejansko najboljša, ali res zajame tiste strokovnjake, za katere želimo to delo omogočiti," je dejala ministrica in dodala, da bodo pogledali še trenutne prakse po drugih državah.

Delojemalci: Predlog zakona je ustrezen

Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je povedala, da sindikalna stran ocenjuje, da predlog zakona dobro ureja razmejitev med javnim in zasebnim. "Ustrezno postavlja nova pravila igre, kdo, kdaj lahko dela, kaj lahko dela in na kakšen način bo to plačano in zdi se, da zlasti uvaja tudi tako imenovano merjenje opravljenega dela, se, kaj je bilo narejenega v rednem delovnem času, kaj je bilo narejeno v okviru nadur, kaj kot dodatno delo. Uvaja tudi obveznost, da bo tovrstno merjenje in poročanje potrebno za koncesionarje. Menimo, da je to kar precejšen premik in v kolikor se bo zakon res začel izvajati tako kot je zastavljen, bo lahko naš zdravstveni sistem mnogo bolje urejen," je dejala Vuk.

Sindikalna stran meni, da je zakon dovolj dober, da ga je potrebno čim prej spraviti v zakonodajni postopek. Vendar pa Vuk opozarja, da ostaja odprta ena zadeva o kateri bo verjetno še potekala javna debata. "Kaj lahko koncesionar v tistem delu javne službe, torej za zdravstvene storitve, za katere ima koncesijo in ki jih dobi plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, naredi s tistim dobičkom, ki mu pri tem ostane? Mi menimo, da s takim dobičkom ne bi smel v celoti prosto razpolagati. Torej si ga ne bi smel izplačati kot dobiček, ampak bi ga moral nameniti za investicije v prostore in opremo, za stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja kadra, za plače zaposlenih ali pa za tekoče stroške poslovanja, tako kot bo to veljalo in v bistvu že velja za javne zavode, za okvir opravljanja javne službe," je pojasnila Vuk.

Ministrica Prevolnik Rupel je povedala, da načrtujejo, da bi bil predlog zakona obravnavan naslednji četrtek na vladi, nato pa bo takoj vložen v državni zbor po rednem postopku. Vuk pa je poudarila, da so socialni partnerji sprejeli sklep, "da pozovejo koalicijske poslance, da v tiste vsebine, ki so usklajene, ne posegajo z amandmaji in tovrstnih amandmajev tudi ne podpirajo." "Zato da ima res ta socialni dialog težo, da se tega vsi držimo," je še opomnila Vuk.

Razprav o skrajšanju delovnega časa prihodnji petek

Socialni partnerji, ki bi morali glede na dnevni red na tokratni seji obravnavati tudi predlog zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa, so razpravo o njem prestavili na naslednjo sejo čez teden dni. Po pojasnilih ministrstva za delo je razlog za prestavitev tehnične narave.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas na mizah socialnih partnerjev na seji ESS-ja čez teden dni.

Predlog zakona o stalni krizni shemi skrajšanega delovnega časa, ki je namenjen ohranjanju delovnih mest in preprečevanju odpuščanja delavcev zaradi začasnih negativnih okoliščin, k prizadenejo podjetja, predstavniki gospodarstva nestrpno pričakujejo že več mesecev. Gre namreč tudi za ukrep, ki je namenjen reševanju trenutnih zaostrenih razmer v avtomobilski industriji in napovedanih odpuščanj.

V skladu s predlaganim predlogom sheme bi lahko pravico do pomoči uveljavljali delodajalci, ki po lastni oceni vsaj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela, višina delnega povračila nadomestila plače pa bi znašala 60 odstotkov izplačanega nadomestila bruto plače. Vlogo s podatki o upadu naročil in oceno o potrebnem času trajanja pomoči pa bi podjetja oddala na zavod za zaposlovanje.

V okviru pogajanj o osnutku zakona, ki so stekla v drugi polovici decembra, so reprezentativne delodajalske organizacije med drugim predlagale širitev nabora upravičencev tako, da bi lahko ukrep uporabili tudi delodajalci, ki bodo lahko zagotovili delavcem delo za manjše število ur, kot je polovični delovni čas. Obenem pa so izrazile tudi nasprotovanje temu, da so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela.