Začetek trgovalnega dne v Evropi je zelo spodbuden, potem ko so se v Avstraliji, Hong Kongu, Južni Koreji in Singapurju tečaji ob odprtju trgovanja dvignili, v Šanghaju in na Tajvanu pa padli. Tudi na ljubljanski borzi so dan začeli v zelenih številkah. Delniški indeks SBI 20 se je v prvih 15 minutah zvišal za 0,85 odstotka, indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP ša za 0,89 odstotka.

Osrednji indeks londonske borze FTSE-100 se je po 15 minutah trgovanja povzpel za 5,04 odstotka, na 4.130,10 točke, podobna zvišanja so zaznali v Amsterdamu, Parizu in Frankfurtu, medtem ko se je v Moskvi trgovanje začelo neenotno. Na borzi RTS je osrednji indeks izgubil skoraj 30 odstotkov, borza MICEX pa se je odzvala z 1,44-odstotno rastjo indeksa.

Evropski voditelji so v nedeljo na izrednem zasedanju v Parizu zagotovili, da ne bodo dovolili propada finančnih institucij, in se zavezali planu za reševanje nastale krize, ki dobiva razsežnosti krize iz 30. let prejšnjega stoletja. Do podobnega sklepa so prišli sodelujoči na zasedanju držav članic G7 in Mednarodnega denarnega sklada, ki so odobrili pettočkovni načrt za odmrznitev trgov, številne države pa so napovedale individualne ukrepe.

Avstralski premier Kevin Rudd je za naslednja tri leta napovedal vladno jamstvo vsem bančnim depozitom, ne glede na velikost. Ta in še druge napovedi so dvignile zaupanje na trgu, zato se je indeks v Sydneyju dvignil za 3,2 odstotka, malce pa sta se dvignila tudi indeksa na hongkonški in južnokorejski borzi. A med zelo živahnim trgovanjem sta indeksa v Šanghaju in na Tajvanu padla za dva odstotka. Borza v Tokiu je zaradi praznika zaprta.

Voditelji 15 držav članic evroskupine in Velika Britanija so se dogovorili, da bodo vlade v okviru usklajenega odziva zagotovile jamstvo za medbančna posojila do konca leta 2009 in bodo polnile bančne sefe s kupovanjem preferenčnih deležev. Predsedujoči Svetu EU-ja, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, je dejal, da države sprejemajo neprecedenčne ukrepe.

Finančne injekcije
Načrt je sicer podoben britanskemu - London ga je oznanil pretekli teden - in Velika Britanija je, četudi ni članica evropskupine, sodelovala tudi na nedeljskem izrednem vrhu v Parizu. Britanski reševalni načrt je sledeč: 37 milijard funtov davkoplačevalskega denarja bo znašala finančna injekcija, ki jo bodo prejele tri največje britanske banke (Royal Bank of Scotland, HBOS, Lloyds TSB).

Nemška, francoska, italijanska in druge vlade bodo svoje individualne načrte, ki bodo temeljili na skupnem evroskupinskem okvirju, predstavile v kratkem. "Kriza v preteklih dneh je stopila v fazo, ko sta vsako odlašanje in individualni pristop nevzdržna," je povedal Sarkozy. Ob tem je dejal, da načrt vsebuje vse vidike finančne krize, ni pa omenil, koliko bo reševanje nastalih razmer stalo.

"Najbolj revni in najbolj ranljivi tvegajo največ - v nekaterih primerih bo škoda res dolgotrajna," je dejal prvi mož Svetovne banke Robert Zoellick, ki je opozoril, da bi lahko globalna kriza še bolj kot razvite države udarila države v razvoju.

K. T.