Kot so pojasnili v Facebooku, to ni njihova "prva izbira", ampak naj bi bila "edina pot za zaščito pred rezultatom, ki nasprotuje logiki".

Avstralski finančni minister Josh Frydenberg je že zavrnil po njegovem mnenju nasilne grožnje velikana družbenih omrežij, vodja avstralske komisije za konkurenco in potrošnike ACCC, ki je pripravila osnutek zakona, Rod Sims pa je Facebookovo grožnjo označil kot neprimerno in posledico napačnega razumevanja.

Canberra je v enem od najbolj agresivnih korakov katere koli vlade za zajezitev moči ameriških digitalnih velikanov pripravila zakonsko podlago, po kateri bi Facebook in Google lokalnim medijem plačevala za vsebine ali pa bi ju doletele milijonske globe.

Poleg tega bi digitalne velikane prisilili k preglednosti močno varovanih algoritmov, ki jih tehnološka podjetja uporabljajo za razvrščanje vsebin.

Facebook: Vlada bi škodovala medijskim organizacijam

Po besedah izvršnega direktorja Facebooka za Avstralijo in Novo Zelandijo Willa Eastona zakonski predlog "napačno razume dinamiko medmrežja in bo škodil prav tistim medijskim organizacijam, ki jih skuša vlada zaščititi".

Facebook bi po njegovih pojasnilih prisilil, da medijskim organizacijam plača za vsebine, ki jih prostovoljno objavljajo na njihovih platformah, in po ceni, ki zanemarja finančno vrednost, ki jo prinašajo založnikom.

Easton je ob tem s prstom pokazal na ACCC, ki da je med dolgotrajnim posvetovalnim postopkom, ki se je končal v ponedeljek, "prezrl pomembna dejstva". ACCC namreč po njegovem mnenju domneva, da ima v odnosu za založniki največ koristi Facebook, čeprav naj bi bilo v resnici obratno.

"Novice predstavljajo delček tistega, kar ljudje vidijo v objavah, in za nas niso pomemben vir prihodka," je poudaril Easton.

Kot je pojasnil, je Facebook avstralskim spletnim stranem v prvih petih mesecih letos poslal 2,3 milijarde klikov po ocenjeni vrednosti 200 milijonov avstralskih dolarjev in se je pripravljal na zagon storitve Facebook News, ki je v ZDA na voljo od lani in po kateri medijem plačuje za objavo vsebin na svoji aplikaciji.

"Namesto tega imamo na izbiro, ali bomo novice v celoti odstranili ali pa sprejeli sistem, ki lokalnim medijskim organizacijam omogoča, da jim zaračunajo toliko vsebin, kot želijo, po ceni brez jasnih omejitev," je dejal Easton in dodal: "Na žalost nobeno podjetje ne more tako delovati."

Na predlagano zakonsko podlago se je že pred časom odzval tudi Google, ki je uporabnike platforme za videovsebine Youtube po svetu pozval, naj se pritožijo na odločitev avstralskih oblasti.

Zakonska podlaga, ki naj bi jo potrdili še letos, se bo sprva osredotočila na Facebook in Google, dve od najbogatejših in najmočnejših podjetij na svetu, postopoma pa tudi na vse druge digitalne platforme.