Rajaratnam je eden najbogatejših Američanov in najbogatejši državljan Šrilanke od koder je po rodu. Njegov hedge sklad je vreden sedem milijard dolarjev. Foto: Reuters
Rajaratnam je eden najbogatejših Američanov in najbogatejši državljan Šrilanke od koder je po rodu. Njegov hedge sklad je vreden sedem milijard dolarjev. Foto: Reuters
Wall Street
Petkova aretacija šesterice je na Wall Streetu poskrbela za vznemirjenje med številnimi trgovci, ki pogosto koristijo notranje informacije, da bi zaslužili veliko denarja. Foto: EPA

Raj Rajaratnam, vodja newyorškega sklada Galleon Management, in drugi osumljenci naj bi pridobivali notranje informacije o podjetjih med katerimi so Google, AMD in Hilton Hotels. Poleg bogataša, ki je po oceni revije Forbes "težak" 1,3 milijarde dolarjev (približno 0,87 milijarde evrov), je ameriški zvezni preiskovalni urad FBI v petek aretiral še Rajiva Goela, direktorja strateškega investiranja pri Intel Capitall, investicijskem delu velikana Inte, Roberta Moffata, podpredsednika veje podjetja IBM, Anila Kumarja iz svetovalnega podjetja McKinsey & Co. in Danielle Chisei ter Marka Kurklanda, iz hedge sklada New Castle, ki je bil nekoč v okviru propadle investicijske banke Bear Stearns. Če bo sodišče odločilo, da so krivi, jim grozi do 20 let zapora.

Aretacije opozorilo drugim trgovcem
Notranje informacije naj bi zlorabljali med januarjem in julijem 2007. Po trditvah tožilca Preeta Bharara naj bi bil to največji primer preiskave goljufij s hedge skladi, prvič pa se je zgodilo, da je sodišče dovolilo tajno prisluškovanje igralcev na Wall Streetu. "Pohlep ni dober," je dejal tožilec. "Ta primer bi moral biti opozorilo za Wall Street," je še dodal in ni skrival, da gre za opozorilo upraviteljem hedge skladov in vsem, ki mislijo trgovati na podlagi notranjih informacij.

"Veliki brat" opazuje Wall Street
Čeprav je poneverjena vsota majhna ob vseh drugih finančnih prevarah, ki so prišle na dan v zadnjih letih, je primer pomemben. Wall Streetu pošilja sporočilo, da ga "veliki brat" opazuje. Hedge skladi so do zdaj bolj ali manj nekaznovano vplivali na poslabšanje finančnih razmer. Ko se je lani poglobila finančna kriza, so upravitelji hedge skladov v skladu s tržno logiko začeli prodajati delnice finančnih podjetij "na kratko" (s pričakovanjem, da jim bo vrednost padla), kar je padanje vrednosti delnic pospešilo.

Dokler je takšno trgovanje potekalo na podlagi javnosti dostopnih informacij, regulatorji niso mogli ukrepati. V hedge sklade pa so vpleteni ljudje z veliko denarja, ki so med seboj povezani na različne načine in si izmenjujejo informacije, ki javnosti niso dostopne. Tako prehitijo konkurenco in "mastno" zaslužijo.