Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell je v poročilu senatnemu odboru za bančništvo o odgovoru Feda na krizo zaradi pandemije covida priznal, da bi lahko inflacijski pritiski trajali dlje, kot so sprva predvidevali. Donosnost desetletne ameriške obveznice se je v takšnem ozračju zvišala že za skoraj deset bazičnih točk in včeraj dopoldne dosegla 1,54 odstotka, kar je največ po juniju. Konec avgusta je bila zahtevana donosnost le 1,30-odstotna. Pri petletni obveznici je donosnost najvišja po začetku leta 2020. Inflacijska pričakovanja se vse bolj višajo, kar zaradi ozkih grl v proizvodnem procesu, kroničnega pomanjkanja polprevodnikov in nenehne rasti cen energentov ni presenetljivo.

Zemeljski plin strmo navzgor, nafta nad 80
Cena zemeljskega plina se je včeraj dopoldne povzpela za deset odstotkov, v septembru pa že za več kot 40 odstotkov, vrednost 159-litrskega soda nafte brent je presegla 80 dolarjev. Pri Goldman Sachsu so že zvišali ciljno vrednost nafte ob koncu leta, in sicer z 80 na 90 dolarjev, saj je presežek povpraševanja nad ponudbo večji od pričakovanj. OPEC je na začetku epidemije lani spomladi drastično znižal proizvodnjo in jo zdaj le počasi dviguje. Poziv Bele hiše, naj ukrepa (zaloge nafte bodo v ZDA kmalu dosegle najnižjo raven po letu 2013), je izzvenel v prazno. Cene nafte so zato najvišje po oktobru 2018 in to občutimo tudi vozniki v Sloveniji, saj sta liter bencina že 1,27 evra, liter dizla pa 1,35 evra.

Nižja napoved gospodarske rasti, višja napoved inflacije
V nekaterih delih sveta vlada že pravi kaos. Na britanskih črpalkah močno primanjkuje goriva, na Kitajskem pa se številne province v zadnjih mesecih spopadajo s pomanjkanjem električne energije, kar je seveda ohromilo industrijsko proizvodnjo. Goldman Sachs je zato znižal svojo napoved celoletne kitajske gospodarske rasti (z 8,2 na 7,8 odstotka). Tudi v ZDA so vodilni ekonomisti zaradi posledic različice delta znižali svoja pričakovanja letošnje ameriške gospodarske rasti, in sicer z majskih 6,7 na 5,6 odstotka. Po njihovem mnenju bo rast v tretjem četrtletju (na letni ravni) 4,0-odstotna, in ne 6,6-odstotna, kot so napovedovali maja. Na drugi strani je organizacija OECD pred dnevi zvišala napoved inflacije za države G20. Letos naj bi bila rast cen 3,7-odstotna, prihodnje leto pa 3,9-odstotna.

Zlatolaska se poslavlja
Če so v preteklih mesecih številni še govorili o najboljših mogočih razmerah za delniške trge (označeno z angleško besedo Goldilocks oziroma Zlatolaska), se je s prihodom jeseni marsikaj spremenilo. "Bojim se, da je precej verjetnejši scenarij pregrevanja. Glede na trenutne ukrepe ohlapne denarne, fiskalne in kreditne politike bo popuščanje različice delta in z njim povezanih ozkih grl na strani ponudbe pregrelo gospodarsko rast, centralne banke pa se bodo znašle med kladivom in nakovalom. V dolžniški pasti in v razmerah, ko bo inflacija presegala ciljno, se bodo centralne banke skoraj gotovo prestrašile in začele zaostajati za krivuljo, preveč popustljivi pa bodo verjetno ostali tudi ukrepi," je v kolumni (vir: Finance) zapisal znani ekonomist Nouriel Roubini, ki se boji celo popolne stagflacije, torej občutno manjše gospodarske rasti ob visoki stopnji inflacije.