Vlada je zvišanje letošnje porabe predvidela v spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, ki ga je konec septembra poslala v potrditev v DZ. Dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun naj bi se zvišala za 670 milijonov evrov, na 14,99 milijarde evrov, vseh štirih javnih blagajn skupaj pa za 500 milijonov evrov, na 25,80 milijarde evrov.

Gre za že tretje zvišanje najvišje dovoljene meje izdatkov za leto 2021, je v danes objavljeni oceni odloka zapisal fiskalni svet in dodal, da takšen predlog omogoča dodatno spodbujevalno naravnano fiskalno politiko, ob tem da so gospodarske razmere zdaj boljše, kot pa so bile ob pripravi veljavnega odloka.

Predlog novih sprememb odloka po mnenju fiskalnega sveta predstavlja nadaljevanje neustreznega načrtovanja v razmerah, ko so odobrene izjemne okoliščine, kar pa je le deloma opravičljivo z negotovostmi zaradi epidemije covida-19.

Najvišja dovoljena meja izdatkov se je za celotni sektor država vključno s prvo spremembo v septembru 2020 skupno povečala že za 3,6 milijarde evrov, za državni proračun pa za 4,5 milijarde evrov. Od tega se izdatki, ki z epidemijo niso neposredno povezani, s tokratnimi spremembami povečujejo za okoli 1,5 milijarde evrov na ravni sektorja država oz. okoli 1,7 milijarde evrov na ravni proračuna, je izračunal fiskalni svet.

Kot ugotavlja, so predlagane ravni izdatkov višje od zakonsko določene meje najvišjega obsega izdatkov sektorja država ob upoštevanju neposrednega učinka koronskih ukrepov kot enkratnega dejavnika, in sicer za okoli od 600 do 850 milijonov evrov.

Fiskalni svet je ob tem zapisal, da je v trenutnih cikličnih razmerah omejeno spodbujevalna fiskalna politika sicer še upravičena, a bi morala biti namesto v večanje tekočih odhodkov bolj usmerjena v utrjevanje odpornosti gospodarstva in v večanje dolgoročnega gospodarskega potenciala.

Opozoril je tudi, da se z novimi spremembami odloka odpira manevrski prostor za previsoko javno porabo, s tem pa v veliko primerih tudi za strukturno slabšanje položaja javnih financ. A temu se je nujno treba izogniti, saj pogoji financiranja verjetno ne bodo ostali tako ugodni, v javnofinančnih rezultatih pa se bodo vedno bolj odražale negativne posledice staranja prebivalstva in stroški ukrepanja proti podnebnim spremembam, je še zapisal.

Okrevanje gospodarstva je prioriteta

Ministrstvo za finance se je odzvalo na opozorila fiskalnega sveta in zapisalo, da je pomembno, "da s prihodnjo fiskalno politiko ne ogrozimo okrevanja gospodarstva in hkrati ohranjamo stabilnost javnih financ. Prehiter umik fiskalnih spodbud bi lahko otežil okrevanje, še posebej v najbolj prizadetih dejavnostih."

Pojasnili so tudi, da je v odloku ocenjena višina izdatkov pripravljena na podlagi prevzetih obveznosti, ki temeljijo na veljavnih pravnih aktih, dosedanji realizaciji izdatkov in upoštevanju sezonske komponente posameznih izdatkov.

"S sredstvi za financiranje zaščite zdravja ljudi in za podporo gospodarstvu in prebivalstvu za omilitev posledic epidemije smo ohranili gospodarsko aktivnost in delovna mesta. To je v nadaljevanju omogočilo razmeroma hitro okrevanje gospodarstva. Kljub zaostrenim epidemiološkim razmeram je Slovenija svojo zadolženost v razmerju do BDP-ja povečala manj od povprečja držav območja evra in EU-ja," so poudarili.

Srednjeročni okvir je pomemben šele, ko preneha izjemna okoliščina in ko se tudi na EU-ravni sprejme smer delovanja fiskalne politike za prihodnja leta. "Izjemne okoliščine nam po zakonu o fiskalnem pravilu omogočajo prilagoditve obsega izdatkov," so poudarili in dodali, da s povečanjem zgornje meje izdatkov omogočajo začetek in nadaljevanje izvajanja prepotrebnih številnih investicij.

"Okrevanje gospodarstva je prioriteta. Verjamemo, da so investicije ključne za dolgoročno rast in razvoj gospodarstva, nastanek novih delovnih mest ter za večjo kakovost dela in življenja. V proračunih za leti 2022 in 2023 zato načrtujemo za več kot 2,2 milijarde evrov investicij," so še navedli na ministrstvu.