Fiskalni sklad ugotavlja, da na področju trajne mobilnosti izstopa zaostajanje pri kakovosti železniške infrastrukture. Foto: BoBo
Fiskalni sklad ugotavlja, da na področju trajne mobilnosti izstopa zaostajanje pri kakovosti železniške infrastrukture. Foto: BoBo

V objavljeni analizi z naslovom Javne investicije v Sloveniji: gibanja, struktura in izzivi fiskalni svet navaja, naj bi imele javne investicije eno izmed ključnih vlog pri zagotavljanju okrevanja po trenutni epidemični krizi ob hkratni obravnavi ključnih razvojnih izzivov.

"Ob tem je na mestu opozorilo, da morajo biti sredstva za javne investicije ob omejenem fiskalnem prostoru, ki je posledica povečanja javnega dolga, ob pogostih občutnih in nepričakovanih šokih ter ob dolgoročnih izzivih za vzdržnost javnih financ porabljena učinkovito," poudarja fiskalni svet.

Multiplikativni učinki povečanja javnih investicij so namreč negotovi in odvisni od številnih dejavnikov, v veliki meri tudi od učinkovitosti institucionalnega okvira.

Fiskalni svet ugotavlja, da Slovenija ob odsotnosti vidnega napredka v daljšem časovnem obdobju zaostaja za najuspešnejšimi članicami EU-ja tako po kakovosti institucionalnega okvira kot po učinkovitosti javnih investicij. Zaostanek za razvitimi članicami EU-ja je največji prav na področjih, ki so prepoznana kot prioritetna v okviru evropskega sklada za okrevanje in odpornost.

Zaostanek na številnih področjih

Kot navaja fiskalni svet, gre predvsem za področja digitalizacije in t. i. zelenega prehoda. V okviru zadnjega na področju trajne mobilnosti izstopa zaostajanje pri kakovosti železniške infrastrukture in pri obsegu proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

Zaostanek za najboljšimi članicami EU-ja je mogoče zaznati tudi na področjih zdravstva in izobraževanja, kjer so se javne investicije v letih pred epidemijo znižale na raven pod dolgoletnim povprečjem.

V Sloveniji je javnofinančna konsolidacija v letih pred epidemično krizo po ugotovitvah fiskalnega sveta potekala v manjši meri prek zmanjšanja javnih investicij kot v večini drugih držav EU-ja.

Na gibanje javnih investicij je ob odsotnosti verodostojnega srednjeročnega načrtovanja in porabe vplivala predvsem dinamika porabe evropskih sredstev, in sicer v večji meri kot v povprečju članic, ki so v EU vstopile z letom 2004 in pozneje.

Kot poudarja fiskalni svet, bi bilo tako za povečanje učinkovitosti javnih investicij priporočljivo okrepiti srednjeročni javnofinančni okvir, kar bi prispevalo k izboljšanju načrtovanja investicij, in izboljšati usklajenost načrtovanja med različnimi ravnmi države ter bolje uskladiti nacionalne in sektorske razvojne strategije ter jih celoviteje vključiti v proces proračunskega načrtovanja.