"Ker se je kakovost sredstev poslabšala še bolj od predvidevanj, so se stroški dokapitalizacije slovenskega bančnega sektorja povzpeli na okoli 4,6 milijarde evrov ali okoli 13 odstotkov BDP-ja, sodeč po revidiranih ocenah Fitch Ratings," so zapisali na spletni strani Fitcha. Zato so Sloveniji sicer ohranili ceno BBB+, a so zraven primaknili še negativne obete.
Agencija je tako dvignila ocene stroškov za 1,8 milijarde evrov glede na letošnji april, a se ti nanašajo le na domače banke in ne na banke v lasti tujih matic. V agenciji menijo, da se bo pokazalo, da je obseg slabih posojil precej večji (v prvih šestih mesecih leta se je v NLB-ju, NKBM-ju in Abanki povečal za 11 odstotkov), kot se je sprva domnevalo. Posledično bo tudi slovenski BDP še naprej upadel.
Slaba banka bi lahko olajšala kapitalske tegobe
Letos bo manjši za 2,4 odstotka, leta 2014 pa še za 0,4 odstotka. To bo zadolženost gospodarstva potisnilo na 140 odstotkov BDP-ja, od 30 do 50 odstotkov bančnih posojil v analiziranih bankah pa bo postalo slabih. Ob tem ocenjujejo, da bi bankam potrebe po svežem kapitalu lahko olajšal tudi prenos slabih terjatev na slabo banko, in sicer za vsaj 170 milijonov evrov.
Kljub temu v Fitchu verjamejo, da bo Sloveniji uspelo prenesti stroške dokapitalizacije, javni dolg pa naj bi ostal obvladljiv. Negativni obeti pa se nanašajo na negotove stroške in časovni razpored čiščenja bančnih bilanc.

Kljub ohranjanju bonitetne ocene države pa se to ne odraža na boljši oceni treh slovenskih največjih bank, ki tako še vedno ostajajo v špekulativnem območju, in sicer NLB ter NKBM z oceno ccc in Abanka z oceno cc.