Na skupščini delničarjev bi danes morali obravnavati predlog SDH-ja za zamenjavo treh nadzornikov, poleg predsednice Alenke Žnidaršič Kranjc še Elen Twrdy in Andreja Šercerja. Vendar je bil predlog tik pred skupščino zaradi močnih pritiskov različnih skupin umaknjen. Zaradi dogajanja je svoj odstop ponudil prvi mož SDH-ja Marko Jazbec.

Delavcem zavrela kri
Po poročanju TV Slovenija so delavci Luke Koper danes dopoldne vzeli stvari v svoje roke in s stroji zaprli vhod v Luko Koper. Do večera se stvari niso čisto nič umirile, začelo je celo prihajati več ljudi, tako da je bilo okoli 19. ure pred vhodom že okoli 400 delavcev. Ti so občasno izbruhnili v skandiranje "Luke ne damo!". Kritični so tudi do medijev, ki da ne poročajo dovolj korektno, zahtevajo pa še odstop Gašperšiča in generalnega sekretarja vlade Metoda Dragonje.

Delavci vztrajajo pri zapori in zahtevajo sestanek s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Tovornjakom je okoli 2.000 delavcev onemogočilo vhod v pristanišče, trenutno pa spuščajo le tovornjake s hitro pokvarljivim blagom. Tovornjake so zaradi zapore v Luki izločali že v Črnem Kalu.

"Uprava družbe je naredila vse, da bi normalizirala razmere," je za Odmeve povedal tiskovni predstavnik Luke Sebastjan Šik in dodal, da delavci ne želijo pogovora z upravo, temveč s premierjem.

"Luke ne damo"
Popolna zapora vseh delovnih procesov v Luki se je zgodila že zjutraj. Vodstvo Luke je sicer organiziralo krizni štab, na katerem so vodje profitnih centrov in drugih enot, pristojnih za operativno delo v pristanišču, dobili navodilo, da preverijo vse možnosti, ki so na razpolago, za ponovno vzpostavitev delovnega procesa.

Uprava je sklicala nujni sestanek s predstavniki obeh reprezentativnih sindikatov in sveta delavcev, na katerem so ugotovili, da ne uprava družbe ne sindikata in tudi ne svet delavcev niso bili prej obveščeni o dogodku. Skupščina delničarjev je kljub protestu potekala, kjer so mali delničarji pozdravili umik napovedane menjave nadzornikov z dnevnega reda seje.

Luka Koper odnesla prvega moža SDH-ja
Zaradi dogajanja v Luki Koper pa je svoj odstop ponudil tudi prvi mož SDH-ja Marko Jazbec. "Poudarjam, da je bila odločitev o zamenjavi treh nadzornikov sprejeta strokovno in odgovorno, kar je s svojim sklepom potrdil tudi NS SDH-ja. Vendar pa sem se ob vsem tem dogajanju in današnjih blokadah delovanja Luke Koper odločil, da se bom z NS-jem SDH-ja dogovoril za sporazumen odhod iz uprave SDH-ja. Gre za načelnost in zvestobo vrednotam, v katere trdno verjamem in na podlagi katerih delujem. Verjamem in upam v to, da bo tistemu, ki bo vodil SDH, uspelo te vrednote uveljavljati še naprej. Ob tem si želim, da bo SDH-ju uspelo zagotoviti, da politika in zasebni interesi ne bodo prevladovali v Luki Koper," je zapisal v sporočilu za javnost.

Predsednik nadzornega sveta SDH-ja Damjan Belič je ob Jazbečevem odstopu izrazil razočaranje. Poudaril je, da je bila odločitev SDH-ja o menjavi nadzornikov Luke Koper smiselna in bi jo bilo treba izvesti. "Zato te poteze ne razumem. Sinoči nisem imel občutka, da bo Jazbec odstopil," je dejal za Radio Slovenija.

Za pristaniščem rekordno leto
Skupščina je danes med drugim sicer obravnavala tudi poslovne rezultate pristanišča v letu 2015. To je imelo v primerjavi z letom 2014 za skoraj dva milijona ton večji pretovor in je ustvarilo rekordnih 184,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček pa se je zvišal za 12 odstotkov, na rekordnih 32,5 milijona evrov.

Bilančni dobiček Luke Koper za lani znaša 15,88 milijona evrov, SDH-ju pa je uspelo prepričati druge lastnike, naj v dividende pretopijo skoraj ves bilančni dobiček. Dividenda na delnico znaša 1,13 evra bruto na delnico.

Delničarji so podelili tudi razrešnico članom uprave in nadzornega sveta, ki so družbo vodili v letu 2015, in se seznanili s sklepom sveta delavcev, da se za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu za obdobje štirih let od 18. januarja izvoli Marko Grabljevec.

Matić: Vsi delajo po istih cenikih
Skupščina je zaradi številnih vprašanj delničarjev trajala več kot tri ure, direktor podjetja Dragomir Matić pa je opozoril, da se ob povečanem pretovoru že leta ni povečalo koncesijsko območje pristanišča, kar vodi v prezasedenost skladišč. V upravi se po njegovih besedah zavedajo, da je treba pozornost nameniti tudi stroškovni plati, v isti sapi pa je dodal, da je to ob takšnem obsegu pretovora trenutno zelo težko.

Glede načrtov v povezavi z drugim tirom je poudaril, da k problematiki pristopajo proaktivno, a če se želi do tega cilja priti prek logističnega holdinga, "Luka tukaj ne more sodelovati". Ponovno je tudi zavrnil možnosti uvedbe pristaniške uprave ali odpiranje veljavne koncesijske pogodbe.

Matić je obravnaval tudi poročanje nekaterih medijev o domnevno nadpovprečnih plačah zaposlenih, rekoč, da je bila kolektivna pogodba podpisana že leta 2008 in da je bila rast plač znotraj podjetja kljub temu nižja, kot je bilo prikazano v medijih. Na vprašanje, v kakšnih razmerah delajo delavci izvajalcev pristaniških storitev (IPS), je Matić odvrnil, da so delovne razmere za vse delavce v pristanišču enake, vsi IPS-ji pa z Luko sodelujejo pod enako krovno pogodbo in po enakih cenikih.
Židana skrbijo grožnje
Na Jazbečev odstop se je odzval tudi predsednik SD-ja Dejan Židan in izrazil upanje, da Jazbečev odstop ne pomeni tudi odstopa od razčiščevanja zadev okoli Luke Koper, zlasti pa ga skrbijo grožnje Alenki Žnidaršič Kranjc.

Poudaril je, da imamo državljani pravico vedeti, kakšno je resnično stanje v Luki, državno premoženje pa da je treba voditi učinkovito in pregledno.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob današnjem dogajanju znova izrazil pričakovanje, da bo "po vseh teh napetostih, nepotrebnih konfliktih in pritiskih sledilo obdobje intenzivnega sodelovanja z Luko Koper" s ciljem čimprejšnje gradnje drugega tira.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez pa meni, da je šla zgodba glede Luke Koper predaleč in jo je nekdo moral presekati, in v tem duhu razume potezo SDH-ja, ki je želel zamenjati tri nadzornike. Zaprtje vhoda v pristanišče za tovornjake je označil kar za atentat na podjetje in na državo. Podjetja se ne morejo upravljati na protestih, ki so sicer legitimni, če protestniki vedo, zakaj protestirajo. "A kot smo lahko videli v medijih, v primeru Luke Koper ni bilo tako," je dejal.

Sam verjame, da se večina zaposlenih z "nevzdržnim in škodljivim vedenjem določenih posameznikov, ki želijo ohraniti zlasti svoje privilegije, ne strinja". Zato je vse, ki so preprečili delo v Luki Koper, pozval, naj svojih privilegijev ne postavljajo pred koristi Luke Koper, Obale in Slovenije.

Pristojne institucije pa je pozval, naj temeljito preiščejo vse sume v povezavi z morebitnimi nepravilnostmi v Luki Koper.