Na dnevnem redu zasedanja IMF-a in Svetovne banke so teme, ki se vrtijo okoli svetovne gospodarske in finančne krize. Foto: Reuters
Na dnevnem redu zasedanja IMF-a in Svetovne banke so teme, ki se vrtijo okoli svetovne gospodarske in finančne krize. Foto: Reuters
Protestniki so se s policijo spopadli pred stavbo, kjer poteka zasedanje IMF-a. Foto: Reuters
Zasedanje IMF-a spremljajo protesti

Na tradicionalnem spomladanskem zasedanju je ameriški finančni minister Timothy Geithner obljubil podporo pri reformi Mednarodnega denarnega sklada (IMF), po kateri naj bi imela razvijajoča se gospodarstva večjo vlogo pri upravljanju posojilodajalske organizacije. V nagovoru zasedanja je Geithner IMF pozval, naj bo pripravljen ponuditi posojila financiranju bank ali pomoč t. i. državam v razvoju pri odplačevanju dolga zadolženih korporacij. Njegove ostre besede bodo gotovo spodbudile nekaj negodovanja med drugimi razvitimi državami, ki so dolgo dominirale IMF-u.

Na zasedanju v Washingtonu so se zbrali predstavniki 185 držav. Slovenijo zastopa delegacija pod vodstvom finančnega ministra Franca Križaniča, ki se bo udeležil zasedanj Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora IMF-a in Razvojnega odbora Svetovne banke. Križanič bo imel ob robu zasedanja več dvostranskih srečanj s priznanimi mednarodnimi finančnimi strokovnjaki s katerimi se bo pogovarjal o oblikah sodelovanja med Slovenijo in obema ustanovama. Razpravljali naj bi o makroekonomskem položaju v Sloveniji ter ukrepih, ki jih je slovenska vlada sprejela za omilitev posledic finančne in gospodarske krize.

Geithner je poudaril, da je reforma IMF-a nujna, saj mora svetovna organizacija odsevati spremembe dejanskega stanja svetovne ekonomije. Predanost Washingtona reformi nosi posebno težo, saj so ZDA največji delničar IMF-a. Amriški finančni minister je pozval k spremembi volilnih kvot, ki so določene posameznim državam glede na njihovo "težo". Pri tem ni omenil nobene države. Med državami, ki si najbolj zaslužijo večjo glasovalno moč v IMF-u, pa se največkrat omenja Kitajska.

IMF čaka na prispevke držav
V času svetovne krize in recesije se finančne institucije, kot sta IMF in Svetovna banka soočajo s povečanjem prošenj za posojila. Med spomladanskim zasedanjem v zakulisju potekajo pogajanja o izpolnitvi prisege, ki so jo voditelji skupine G-20 dali na srečanju v Londonu, ko so obljubili 500 milijard dolarjev za IMF. Države so že obljubile več kot 300 milijard dolarjev, ZDA in nekatere druge države pa si prizadevajo, da bi v sklad IMF-a prispevalo še več držav oz., da bi države povečale svoje prispevke. IMF bo po besedah direktorja Dominiqua Strauss-Kahna v skladu z zavezami iz Londona okrepil posojilne dejavnosti s katerimi bo skušal pomagati državam tudi brez upoštevanja strogih pogojev, ki večinoma spremljajo posojila IMF-a.

Velike izvoznice naj postanejo velike porabnice
Geithner je IMF pozval, naj bolj zavzeto pritiska na države, ki so se v preteklosti zanašale na izvoz in tako zviševale svojo gospodarsko rast, da naj postanejo večje porabnice in tako prispevajo k uravnoteženju neenakega svetovnega gospodarstva. Za IMF je pomembno, da "izvaja večji nadzor nad menjalniškimi tečaji" in izvaja svoje funkcije pri nadzorovanju prakse držav, ki se tiče njihovih valut, je zahteval Geithner. Številni ekonomisti namreč opozarjajo, da je Kitajska svojo valuto juan ohranila podcenjeno, da bi zaščitila svoje industrije, ki izvažajo izdelke.

Protestniki so se spopadli s policijo
Med kratkim spopadom s policijo blizi univerze George washington, nedaleč stran od stavbe, kjer zaseda IMF, je bil aretiran protestnik. Policija je skupino okoli 100 protestnikov razgnala s solzivcem.

T. V.

Zasedanje IMF-a spremljajo protesti