"Stanje, ki ga bo prevzel moj naslednik, bo boljše kot tisto, ki sem ga jaz dobil leta 2007," je v torek dejal Kranjec, s čimer pa je razburil svojega predhodnika Mitjo Gasparija, ki je Banko Slovenije vodil med letoma 2001 in 2007: "O tem, kakšno zapuščino je zapustil Kranjec, bo najbolje ocenil njegov naslednik, ne on sam. Jaz ne bi rad polemiziral s sedanjim guvernerjem, to prepuščam njemu, sem se pa vedno pripravljen soočiti z objektivnimi podatki, dejstvi."

In kakšna so objektivna dejstva? Gaspari je bil guverner v času, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, leta 2007 pa še v evrsko območje. Ta dva mejnika sta bistveno pripomogla, da se je v novi skupnosti naša država lahko precej in poceni zadolžila. Denarja je bilo veliko, posojil pa še več. Odločilno leto je bilo leto 2007 - takrat smo izmerili ekstremno rast posojil - tudi tako imenovanih spornih. In kdo je takrat vodil Banko Slovenije? To je bilo leto menjav, saj je Gaspari položaj zapustil februarja, Kranjec pa je mandat nastopil pol leta pozneje.

S prstom kazati je zato neodgovorno, meni Gaspari. "Po najboljših močeh smo delali, kar je veleval zakon in pa okoliščine. Ali bi lahko storili več ali ne, je morda danes mogoče pametovati, ampak mislim, da Banka Slovenije ni slabo delovala v tistem času," še pravi in dodaja, da je treba zdaj iskati rešitve, te pa niso zgolj v sanaciji bank, temveč morajo pomemben korak storiti tudi močno zadolžena podjetja, ki se kljub krizi še vedno niso prestrukturirala.