Kranjec, ki se bo kmalu poslovil s položaja guvernerja Banke Slovenije, je prepričan, da je v svojem mandatu opravil dobro delo in odpravil številne nepravilnosti, zatrdil pa je tudi, da je Banka Slovenije ob vseh ugotovljenih nepravilnostih ustrezno ukrepala. V Odmevih se je z njim pogovarjal Igor E. Bergant.

Gospod guverner, upoštevajoč to, kar je javno znano in kar potrjujejo tudi ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije, kaže, da slovenski bančni sistem je neke vrste leglo korupcije. Kako ocenjujete dediščino, ki jo boste sredi julija prepustili vašemu nasledniku?
Se ne strinjam, da je slovenski bančni sistem leglo korupcije. Šele danes sem bil seznanjen s poročilom, ki ga je komisija naredila, komisija se z nami ni posvetovala, v tem poročilu, ki sem ga na hitro pogledal, je veliko splošnih trditev, poleg tega je v tem poročilu tudi veliko napak, ki jih zlahka zavrnemo, še posebej kar se tiče Banke Slovenije. V poročilu piše, da Banka Slovenije ni ukrepala skoraj nikoli v primerih ugotovljenih nepravilnosti. Naj vam povem le par podatkov. Mi smo, odkar sem jaz v Banki Slovenije, izdali štiri opozorila članom uprave, vzeli smo dve licenci za predsednike in člane uprave in dali smo dva pogojna odvzema licence za člane uprave. Poleg tega smo zahtevali zamenjavo osmih članov nadzornih svetov in vse ukrepe, ki se dotikajo kriminala ali kaznivih dejanj, smo sporočali ustreznim organom.

Gospod guverner, se to nanaša na obe največji banki, Novo Ljubljansko banko in NKBM?
Nanaša se na vse banke, ne samo na največji banki. Pozornost komisije je bila usmerjena na obe največji banki, ugotavlja in po mojem mnenju precej neprepričljivo trdi, da gre za sistemsko korupcijo, ne zanikam, da gre v nekaterih primerih tudi za nepravilnosti in kriminal, ki ga bo treba dokazati, a se za zdaj do tega poročila ne moremo opredeliti, ker je preveč splošno in ne govori o nobenem konkretnem primeru. Zelo kategorično zavračamo trditve, da Banka Slovenije ni ukrepala.

Samo da razjasnimo, se ti ukrepi, ki ste jih omenili, nanašajo na Novo Ljubljansko banko in NKBM ali ne?
Nekateri se nanašajo tudi na NKBM, nekateri pa tudi na druge banke. Tukaj ne delamo razlik. Kjer ugotovimo nepravilnosti, tam ukrepamo, tako da ne vem, zakaj je tukaj poudarek na NKBM-ju in NLB-ju. Če so bile nepravilnosti, smo tudi tukaj ukrepali, če pa so bile drugje, smo ukrepali drugje.

Gospod guverner, z vsem dolžnim spoštovanjem, dejstvo je, da ima slovenski bančni sistem predvsem zaradi NLB-ja in NKBM-ja strahovite težave, milijardno luknjo. Kako lahko davkoplačevalcem, solastnikom teh dveh največjih bank razložite, da od leta 2007, ob kopanju te ogromne luknje, niste opazili, da se dogaja, kar se dogaja?
Zgodovina nastanka slabih kreditov sega nazaj, sega pred leto 2007, ko sem jaz nastopil to funkcijo. Bilo je že rečeno ob tej priložnosti, da problemi v bankah nastajajo v dobrih časih. Verjetno veste, da so se banke od leta 2004 do leta 2008 v tujini, pri tujih bankah zadolževale po stopnjah nad 40 in 50 odstotkov na leto in so ustrezno kreditirale. To je bila posledica ekonomske politike države in politike bank. Mi smo vedno pregledovali, če so krediti ustrezno zavarovani. V trenutku konjunkture so bili ti krediti ustrezno zavarovani, so izgledali dobri, v trenutku krize pa se je ta situacija hitro spremenila. Ne moremo gledati samo v določenem trenutku, kakšna je situacija v bankah, treba je gledati tudi nazaj.

Gospod guverner, če to prevedemo v jezik navadnih smrtnikov, to lahko razumejo, kot da pravzaprav niste imeli nobene možnosti za kakršen koli drugačen način ukrepanja?
Kako bi sicer lahko drugače ukrepali? Bi lahko bankam prepovedali, da se zadolžujejo v tujini? Veste, kdo je odgovoren za odločitve o zadolževanju bank v tujini? Uprave in nadzorni sveti. Nadzorni sveti so določeni s strani lastnika, uprave pa izvolijo nadzorni sveti. Če govorimo o NLB-ju ali NKBM-ju, lahko sklepamo, da so bili ljudje, ki so bili na ta mesta imenovani, imenovani po političnih funkcijah in so neustrezno opravljali svoja dela. In kadar smo to ugotovili, smo ukrepali. Jaz osebno sem mnenja, da državno lastništvo, politično kadrovanje, je slabo za banke, a kategorično odklanjam, da mi tu nismo ukrepali, kadar smo kaj videli.

In posledično odklanjate pozive k soodgovornosti za stanje, kot je zdaj?
Absolutno. Stvar je treba gledati v daljšem razdobju, problemi so nastali pred letom 2008, ko je bila ekonomska politika zgrešena in ekspanzivna. Od mojega prihoda v Banko Slovenije samo rešujemo probleme krize, ki jih nismo mi povzročili. Iskanje kriminala v teh dejanjih je seveda stvar, ki jo komisija lahko dela, a se mi zdi, da bodo potrebni trdnejši dokazi, kakor je poročilo komisije, ki sem ga danes videl.

Gospod guverner, kakšno je stanje, ki ga prevzema vaš naslednik? Kakšen bo moral biti človek, ki bo prevzel nacionalno banko?
Stanje, ki ga bo prevzel moj naslednik, bo boljše, kot je bilo tisto, ki sem ga jaz prevzel leta 2007. Pri tem vztrajam. In kakšen bo moral biti? Nadaljeval bo to politiko. Berem v medijih, da Banka Slovenije potrebuje boljše vodstvo. Lahko. O tem bo sodila zgodovina in drugi, ne bom sam sebe branil. A ta banka je v obdobju, v katerem sem bil jaz v njej, naredila velike organizacijske spremembe. Rad bi poudaril, da sta dva viceguvernerja, ki sta bila zadolžena za nadzor, medtem zapustila Banko Slovenije, dva direktorja, ki sta bila v oddelku za nadzor bančnega poslovanja, eden je odstopil, drugi je bil suspendiran. Tukaj se dogajajo velike spremembe, a mi o tem ne pišemo v dnevnem časopisju, ne komentiramo in ne sporočamo javnosti, kaj se dogaja v naših postopkih nadzora, ker se to izrablja za senzacionalistično prikazovanje. A mi ukrepamo. Vse očitke lahko zavrnemo z dejstvi. Vse, kar smo naredili, imamo dokumentirano.