Prvi, zgolj prehodni korak k reševanju delovnih mest in oskrbe s toploto Šaleške doline bo predstavljal interventni zakon o Termoelektrarni Šoštanj (Teš), temu pa bosta v prihodnjem letu sledila zakon o zapiranju premogovnika in zakon o prestrukturiranju šaleške regije, ki naj bi prinesla trajne rešitve.

"Namen interventnega zakona mora biti samo to, da omogoči čas, da se sprejmeta oba ključna krovna zakona, zato da omogočimo socialno pravičen in socialno vzdržen prehod šaleške regije iz premogovne dobe," je v četrtkovem pogovoru za STA dejal predsednik vlade.

Celotna Šaleška dolina, vključno z mestom Velenje, je po njegovih besedah danes talka zgrešenih odločitev politike in kriminalnih dejanj vodstva Teša iz preteklosti. "Da smo prišli v tako situacijo, je v veliki meri kriva ravno zgrešena, kriminalna naložba v šesti blok Teš izpred desetih let. Če bi takrat namesto milijarde in pol plačali normalnih do 500 milijonov evrov za nadomestni objekt kotla 4 s standardno manjšo enoto, danes skoraj gotovo ne bi bili v tej situaciji," je povedal.

"Nezaslišano in nesprejemljivo je, da rudarji živijo v strahu za svojo prihodnost, ljudje pa za toplino svojih domov. Prav tako pa ni sprejemljivo pričakovati, da bomo nadaljevali dosedanje prakse, v katerih stotine milijonov evrov, ki jih prispevajo slovenski državljani, izginjajo v brezno Teša, medtem ko se težave zanemarjajo in pometajo pod preprogo," je dejal.

Premierju se pri tem poraja vprašanje, zakaj "nihče noče sprejeti odgovornosti, da smo se v tej situaciji znašli, in zakaj se pričakuje tudi od te vlade, da bo čez noč našla milijardo evrov iz državnega proračuna za to, da bi pokrivala zablode iz preteklosti". "Preden damo nadaljnje stotine milijonov evrov, moramo imeti zelo jasen odgovor na to vprašanje," je dejal in dodal, da mora vlada obenem poskrbeti, da bo s tem povezan pritisk na javne finance čim manjši.

V povezavi s preklicanim posvetovalnim referendumom o projektu nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2) je dejal, da je eden ključnih razlogov za preklic ta, da se je pokazalo, da si javnost želi širše razprave o energetski strategiji in ne razprave o samo enem projektu. S tem namenom bodo decembra organizirali prvo od javnih posvetovanj, na kateri se bodo posvetili vprašanju, kako slovensko energetiko do leta 2040 preobraziti iz fosilne dobe v novo brezogljično dobo.

"Referendum, če se bo investitor odločil, da nadaljuje aktivnosti glede JEK-a 2, bi potem sledil v naslednjem mandatu, tako kot je bilo tudi predvideno v koalicijski pogodbi, torej leta 2027 ali 2028," je še povedal predsednik vlade v intervjuju za STA.