Predsednik vlade Robert Golob je Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) v Ljubljani obiskal v družbi ministrov za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana, za infrastrukturo Bojana Kumra ter za finance Klemna Boštjančiča. S predstavniki gospodarstva so razpravljali o problematiki energetike s poudarkom na konkretnih ukrepih, ki naj bi gospodarstvu pomagali prebroditi krizo zaradi visokih cen energentov.

Vladna ekipa je v razpravi gospodarstvenike seznanila z do zdaj sprejetimi ukrepi in pa predvsem z načrti za naprej. "Hkrati pa smo se tudi dogovorili za skupne dejavnosti v prihodnjem mesecu," je Golobove besede po srečanju povzela vlada na svojem profilu na Twitterju.

Sorodna novica Golob: Razmišljamo o regulaciji cen hrane, prihodnje leto gospodarstvu milijarda evrov pomoči

Sorodna novica Proti energetski draginji s poroštvi. Kumer: Z nakupom kurilnega olja velja počakati.

Han je v izjavi za medije pojasnil, da so se dogovorili o oblikovanju "ekipe, ki bo v naslednjem mesecu sprejela odločitev, kako v naslednjem letu pomagati gospodarstvu pri tej hudi težavi, ki se ji reče energetska kriza". Ob tem je spomnil, da je DZ pred kratkim že sprejel zakon o pomoči gospodarstvu zaradi višjih cen elektrike in plina, prav tako pa tudi ukrepe za gospodinjstva ter majhna in srednja podjetja.

Da bo vlada pomagala, je zatrdil tudi Boštjančič. "Vlada bo zelo veliko pomagala, pomoč bo znatna," je dejal. Sam je sicer glede vrednosti pomoči precej previden: "Je niti še ne znamo oceniti, ker je zelo nepredvidljivo, kako se bo ta kriza gibala," je dejal in dodal, da govorijo o stotinah milijonov evrov, lahko tudi milijardi ali več.

Toda sredstva niso neomejena, zato helikopterskega razmetavanja denarja ne bo. "V veliki meri se bomo morali dodatno zadolžiti, zato je pomembno, kako so ta sredstva porabljena," je opozoril finančni minister.

Predstavniki gospodarstva z današnjim srečanjem niso povsem zadovoljni. Predsednik GZS-ja Tibor Šimonka je izrazil razočaranje, ker vlada ni obljubila kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo. Razmere so alarmantne, pričakovali smo več pozitivnih odgovorov, je dejal in posvaril: "Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset."

Sorodna novica Državni zbor sprejel energetski dodatek za najranljivejše, denar za gasilce in pomoč gospodarstvu

Kumer pogovore ocenil kot zelo pozitivne

Čeprav vlada takojšnje uvedbe kapice ni obljubila, pa Šimonka pričakuje, da bo danes dogovorjena posebna delovna skupina do konca meseca določila neke vrste modificirano kapico na cene energentov, ki bi izenačila pogoje za majhna, srednje velika in velika podjetja. Podrobnosti še ne pozna, pričakuje jih oktobra.

Šimonki se tudi zdi pozitivno, da vlada že razmišlja in pripravlja ukrepe, ki bi celovito zajeli vsako krizno situacijo, bodisi v primeru pomanjkanja naročil bodisi zaustavitve dobav katerega od energentov.

Kumer je zagotovil, da bo vlada preučila vse mogoče ukrepe za omejitev zgornje meje cen električne energije. Slovenija je pred desetimi dnevi začela dejavno opozarjati, da trenutne borzne cene nimajo nobene realne osnove in je treba poseči na trg terminskih cen, je spomnil.

Kumer je današnje pogovore ocenil kot zelo pozitivne. "Vlada nadaljuje z ukrepi za naslavljanje draginje," je dejal. O dogovoru o oblikovanju posebne delovne skupine pa je dejal, da si želijo oblikovati "res močno operativno štabno službo, ki bo poiskala formulo, kako nasloviti vse deležnike, ki čutijo posledice energetske krize".

Padec industrijske proizvodnje

Kot so po srečanju sporočili iz GZS-ja, so predstavniki gospodarstva predstavili 12 nujnih ukrepov, med katerimi se jim zdita poleg uvedbe kapice na ceno energentov z letošnjim 1. septembrom ključna še dva, to je uvedba kapice na cene energentov na evropski ravni vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina ter uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest. Golob je ukrepe za ohranitev zaposlenih, zlasti čakanje na delo, napovedal že v naslednjem mesecu.

Gospodarstveniki so vlado tudi pozvali k jasnemu stališču o obstoju in pomenu industrije v Sloveniji, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji. Med sistemskimi ukrepi si želijo še poenostavitve in pospešitve pridobivanja različnih dovoljenj, svežnja obsežne in sistemske pomoči prizadetim podjetjem za leto 2023, možnosti uporabe alternativnih in obnovljivih virov s subvencijami ter zagotovitve likvidnostnih sredstev podjetjem prek Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke.

Generalni direktor GZS-ja Aleš Cantarutti je opozoril, da zaradi aktualnih cen električne energije in zemeljskega plina industrijska proizvodnja pada. Evropa mora vztrajati pri ohranitvi bazične proizvodnje v evropskem prostoru, je prepričan.

Regulacija cen električne energije in zemeljskega plina se zdi nujna tudi Marku Drobniču iz Taluma. Zaradi visokih cen energentov namreč proizvodnja materialov v EU-ju pada, medtem ko v drugih delih sveta, kjer se ne spoprijemajo s tako visokimi cenami, raste, je povedal.

Proizvodnja aluminija se je denimo znižala na 20 odstotkov zmogljivosti, jekla na od 30 do 40 odstotkov, papirja pa na od 10 do 15 odstotkov.

S tem se je strinjal Valter Leban iz Kolektorja. "Da bi ustavili špekulante, je treba regulirati cene energije in zagotoviti vzdržne razmere," so njegove besede povzeli na GZS-ju.

Uvedbo kapice je kot nujen ukrep navedel tudi Robert Ljoljo iz Leka, medtem ko v prehrambni industriji pričakujejo, da bodo v primeru redukcij zemeljskega plina poleg njih visoko na lestvici tudi njihovi dobavitelji. Sicer se bo podrla celotna nabavna veriga, je poudaril Izidor Krivec iz Celjskih mesnin. Nikakor pa ne bi bila primerna regulacija cen prehrambnih izdelkov, saj bi bile sicer police v trgovinah prazne, je opozoril.