Gospodarstvo čaka na shemo pomoči, prav tako v najkrajšem času pričakuje tudi sprejem uredbe, ki ureja povračilo posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov. Kot so sporočili z GZS-ja, je danes zasedal strateški svet za energetski prehod, v ospredju pa je bila še vedno nerešena problematika visokih cen energije za gospodarstvo.

Tako predsednik GZS-ja Tibor Šimonka kot generalni direktor GZS-ja Aleš Cantarutti sta poudarila, da je GZS pravočasno začel opozarjati, da so razmere v gospodarstvu zaradi izrednega porasta cen energentov vse zahtevnejše. GZS je, upoštevaje t. i. toolbox, ki ga je v pomoč reševanja energetske krize predlagala Evropska komisija, pripravila predlog sheme pomoči, ki ga vlada še vedno preučuje.

"Po sestanku vodstva GZS-ja s predsedniki vlade pretekli teden je bilo razumeti, da se bo shema pomoči vendarle pripravila, pa še vedno čakamo nanjo. Prav tako v najkrajšem času pričakujemo tudi sprejem uredbe, ki ureja povračilo posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov," so navedli.

Člani strateškega sveta za energetski prehod so opozorili tudi na nujnost sprejemanja strateških odločitev na področju energetike, ki se v zadnjih letih "prepogosto odlagajo na poznejše obdobje, medtem pa Slovenija plačuje kazni in ne nazadnje ostajamo povsem nezavarovani pred razsežnostmi vseevropske energetske krize, ki smo ji priča".

Mrtvilo na področju naložb

Strateški svet je znova poudaril mrtvilo na področju naložb v energetiki. Postopki umeščanja v prostor so tako dolgotrajni, da ob nespremenjeni zakonodaji, ki bi prednostno omogočala umeščanje objektov v javnem interesu, doseganje ciljev do leta 2030 in 2040 ne bo mogoče. Ciljev obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ne dosegamo, zaostanek se še povečuje, so navedli in dodali, da "zaostajamo pri gradnji sončnih elektrarn, hidroelektrarn in vetrnih elektrarn ter premalo vlagamo v distribucijska omrežja".

"Takšna dinamika je v nasprotju z zlatim investicijskim pravilom, da se investicije enakomerno porazdelijo. Domača industrija in stroka ne moreta čakati 10 let, izgubljeno bo preveč domačega znanja, storitev in dobav," so prepričani v GZS-ju, kjer menijo, da je treba ta vprašanja obravnavati resno in brez odlašanja.

GZS želi biti v imenu gospodarstva član konzorcija za pripravo novega nacionalnega energetskega podnebnega načrta, ki mora po njihovem mnenju v pripravo v najkrajšem času. "Kriza je pokazala, da elektrika in druga energija niso samoumevni. Zavedanje o skrbni rabi, samooskrbi in ne nazadnje nujnosti sprejemanja tudi odločitev, ki jih je lažje odlašati, sicer narašča, a nikakor ni dovolj za izpeljavo zelenega prehoda. Še več je treba ozaveščati in spodbujati rabo zelenih virov, zelenih načinov obnašanja in tehnologij. Prav tako je treba najti tudi druge vire za financiranje energetskega prehoda, poleg rastočih postavk na računih energetskih porabnikov," so še poudarili na GZS-ju.