Pred preiskovalno komisijo za gradnjo avtocest so se soočili Marija Žinkovič, nekdanja direktorica CP Maribor, Jože Brodnik, nekdanji predsednik uprave Darsa, in Abdon Peklaj, nekdanji član uprave Darsa. S tem se je pred preiskovalno komisijo začel drugi krog zaslišanj domnevnih udeležencev zemonskega sporazuma.

Komisija je najprej soočila Žinkovičevo in Brodnika. Žinkovičeva je pojasnila, da je bil zemonski sporazum podpisan na Zemonu ob odprtju neke ceste, kjer naj bi "nekaj popili in pojedli ter med drugim podpisali tudi ta sporazum".
"Mali izvajalci crknili, če ne bi bilo sporazuma"
"Ne spomnim se, da bi Brodnika videla pri podpisu, videla pa sem ga ob odprtju avotceste. Sem se pa z njim pogovarjala o odstotkih, saj je Kamenšek (Andrej iz CM Celje, op. p.) dobil šest odstotkov, mi pa samo 2,75. Vendar mi je dejal, da glede na kapacitete ne morem dobiti več. O procentih se je že prej govorilo, tisto, podpis sporazuma, je bila samo formalnost," je zatrdila Žinkovičeva.
Izpostavila je še, da bi "mali izvajalci crknili, če ne bi bilo sporazuma. Vsi smo modelovali in lobirali, kako priti zraven v avtocestni program. Interes male koalicije je bil, da pridemo na ta program z nekim joint venture projektom. Ko pa zdaj govorite o kartelnih dogovorih, jaz se nikoli nisem pogovarjala za nobeno ceno. To lahko stokrat prisežem. Zagotovo pa sem lobirala, da na avtocestnem programu najdem kruh za svojih 700 ljudi."

Brodnik: Odstotki so bili nujni, da ne bi SCT postal monopolist
Brodnik je najprej pojasnil, da sporazuma ni podpisal, ne spomni pa se, ali je bil na sestanku prisoten, ob tem pa dodaja, da je bil prisoten ob vseh odprtjih cest. Pozneje pa si je premislil in komisij dejal, da je na sestanku bil prisoten, "če že tako hočete". "Tiste procente" pa je dejal, da je prvič videl šele v po objavi v medijih.
Zatrdil je, da je bila vključitev celotne gradbene operative v program gradnje avtocest tako v interesu Darsa kot tudi državnega zbora in drugih državnih institucij. Obstajal naj bi strah, da bodo najmočnejša podjetja, torej SCT in Primorje, prevzela vse posle in izrinila vsa druga manjša podjetja. "Procenti so bili nujni, da ne bi SCT postal monopolist. Mi smo preprečili, da bi SCT imel 80 odstotkov trga in smo ga omejili na 40 odstotkov," je prepričan Brodnik.
Pojasnil je tudi, da so se s tem obranili tudi pred prevzemi tujcev, s katerimi je Dars, po Brodnikovih besedah, imel slabe izkušnje. Ocenjuje, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi s predorom Markovec, kjer pričakuje, da bo Alpine Bau začel izsiljevati z dodatnimi deli. "Če gradbeništvo propade, bodo to poceni pokupili tujci, gradbeništvo pa vemo, je vlečni konj slovenskega gospodarstva, ki ima močne multiplikativne učinke," je prepričan.

Peklaj: Pri dogovorih nisem sodeloval
Pred komisijo sta bila soočena tudi Žinkovičeva in Peklaj. Ta je zatrdil, da na Zemonu ni bil in da ni sodeloval pri dogovarjanjih o delitvi poslov v okviru avtocestnega programa.
Preiskovalna komisija, ki jo vodi Rado Likar (SDS), je prvi krog zaslišanj domnevnih udeležencev zemonskega sporazuma sredi lanskega novembra končala z zaslišanjem prvih mož SCT in Primorja, Ivana Zidarja in Dušana Črnigoja.

Po opravljenem drugem krogu bo preiskovalna komisija predvidoma zaslišala še priče iz zapisnika sestanka o domnevni povezanosti gradbenikov in politike pri dogovarjanju za avtocestne posle. Komisija je tako sklenila, da dodatno zasliši še izvršnega direktorja področja nizkih gradenj v SCT Roberta Kuzmana, nekdanjega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja in poslanca Antona Anderliča (LDS).