"Slovenska vlada je podpisala meddržavni sporazum z vlado Ruske federacije, ki nas pa za zdaj o odločitvah prekinitve vseh dejavnosti pri projektu, kar bi vplivalo na samo izvajanje sporazuma, uradno ni obvestila," o ruskem preklicu projekta plinovoda Južni tok pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, v okvir katerega spada direktorat za energijo.
Ob tem poudarjajo, da ključne odločitve oz. zaveze k naložbi v delu, ki se dotika slovenskega ozemlja, še niso bile sprejete. Prav tako projekt še ni imel potrebnih soglasij Evropske komisije, zato menijo, da takšna odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta.
Vendar poznavalci razmer menijo, da je Slovenija ob ukinitvi projekta Južni tok vseeno nekaj izgubila oz. da bi bil priklop Slovenije na velik plinovod strateško pomemben.
Slovenija bo pogrešala Južni tok
"Strateški interes Slovenije bi moral biti, da se priključi na eno mednarodno plinovodno pot, po kateri bo vedno tekel plin," pravi politični analitik Klemen Grošelj, saj večja plinovodna cev pomeni večjo možnost dobave plina. Kaj je glavni vzrok za rusko odločitev, je predmet številnih špekulacij. Tako se pojavljajo komentarji, da gre zgolj za ruski pogajalski manever, drugi spet, da je vzrok nizka cena plina.
"Lahko da gre za ruski pritisk na EU, vendar se postavlja vprašanje, kaj bo, če teh količin plina ne bo na evropskem trgu. Pri cenah energentov sta dva dejavnika, ekonomija in geopolitika, ki se ves čas prepletata. Včasih je pomembnejša cena in so geopolitični dejavniki bolj zanemarjeni ali obratno. Najdražja energija pa je tista, ki je ni. Ko v Evropi ne bo dovolj plina, bo cena postala pomembna. Dejansko je trenutno res preveč plina v Evropi," pravi Grošelj.
Po njegovem mnenju bo Evropa lahko pri oskrbi plina zabredla v težave, če se kaj nepredvidenega zgodi v Ukrajini. Lahko doživi notranji kolaps zaradi socialnih in gospodarskih razmer, na kar opozarja tudi Mednarodni denarni sklad. V tem primeru pa tudi ne gre pričakovati solidarnosti med državami, ki bodo zagotovo najprej poskrbele zase. Dobavitelji plina pa bodo skušali iztržiti kar se da največ.
Vlogo Rusije bo prevzela Turčija
"Videli bomo, kakšne posledice bo to imelo za Evropo. Kot kaže, bo največja posledica to, da Turčija postaja glavni energetski igralec na našem območju. Skozi Turčijo poteka naftovod Tbilisi-Ceyhan, zdaj pa bodo čez njo šle še glavne plinovodne povezave," pravi Grošelj. Tako kot je bila Evropa zdaj plinsko odvisna od Rusije, zdaj glavni igralec na energetskem področju postaja Turčija. Naslednji večji dobavitelj plina Evropi je nato Alžirija oz. zelo nestabilna severna Afrika.
Korak bližje k plinskim terminalom
"Plinski terminal je realnost, vprašanje je le, kje: ali na Krku ali v Tržaškem zalivu. Najverjetneje ga bomo dobili v Tržaškem zalivu, saj bo Italija močno pritisnila na Evropsko komisijo, da bo morala v to privoliti," meni Grošelj, ki poudarja, da je daleč najcenejši plin iz plinovodov. Realnost visokih cen uvoza utekočinjenega plina so po njegovih besedah že občutili na Poljskem in v baltskih državah. Utekočinjeni plin je treba ohladiti in nato segreti, plinski tankerji stanejo nekaj sto milijonov evrov …
Vojko Bernard iz okoljevarstvene organizacije Alpe-Adria Green, ki se skupaj z okoljevarstveniki iz sosednjih držav že vrsto let bojuje proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu, pa opozarja, da bodo Italijani skušali oživiti tudi projekt plinskega terminala v Žavljah, tik ob slovensko-italijanski meji, saj zgodba še zdaleč ni končana.
Poleg tega naj bi plinski terminal postavili tudi v Devinu, kjer ga po Bernardovi razlagi želi imeti skupina podjetnikov iz Trsta in okolice, ki kot razlog navajajo, da EU predvideva zamenjavo energentov za pogon ladij iz nafte na plin, in računajo tudi na to, da bi lahko iz Devina zgradili plinovod do Kopra in tako zadovoljili tudi slovenske potrebe.
Bernard sicer meni, da če je že potreben plinski terminal v severnem Jadranu, bi ga lahko zgradili na opuščeni platformi za črpanje nafte, ki leži okoli 30 kilometrov od Pulja proti Italiji.
Cerar: odločitev Rusije ne preseneča
"Ta novica je bila pričakovana in v veliki meri me ne preseneča. Gre za neko javno naznanilo, neke uradne informacije o tem še nisem prejel. Mislim pa, da nas to stališče ne sme presenečati, lahko smo ga pričakovali glede na razvoj dogodkov," je po poročanju STA-ja ob robu podelitve priznanj najvplivnejšim pravnikom v letu 2014 po izboru družbe IUS Software razložil premier Miro Cerar.
Slovenija pa se mora po njegovem mnenju na to odzvati z iskanjem alternativnih, obnovljivih virov energije. "Tu vidimo rešitve v obnovljivih virih energije, v številnih inovativnih pristopih, ki bodo tudi spodbudili naše gospodarstvo in naš razvoj," je še dodal Cerar.
Putin s prstom pokazal na Evropsko komisijo
Evropska komisija pa nenadno novico iz Rusije o ustavitvi projekta plinovoda Južni tok "sprejema", o tem, ali je ta resnično mrtev, pa ne bo sodila, poroča STA.
Govorka komisije za področje podnebnega ukrepanja in energije Anna-Kaisa Itkonen je ob tem je izpostavila, da je bilo stališče EU-ja do Južnega toka vselej enako in se ni spremenilo - komisija ne nasprotuje temu projektu, njeno stališče je zelo legalistično: tako Južni tok kot vsak drugi projekt mora biti zgrajen in delovati popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo.
Putin je sicer v ponedeljek ob naznanitvi odločitve s prstom pokazal na Evropsko komisijo - ta je po njegovem mnenju krivec za to odločitev, saj je Bolgarija, kamor bi plin pod Črnim morjem prispel iz Rusije, pod pritiskom komisije ustavila gradnjo Južnega toka.
Evropska komisarka iz Bolgarije Kristalina Georgieva je takšno utemeljitev zavrnila, češ da je stališče komisije od začetka jasno in tako ne more biti razlog za to odločitev, temveč je to le izgovor zaradi vse večjih razhajanj glede plinske oskrbe in ukrajinske krize. V komisiji so še poudarili, da ni nobene pravne podlage za morebitne kompenzacije članicam zaradi ustavitve projekta.
Erjavec: "Ves čas je bil problem, ali bo Bruselj dovolil implementacijo Južnega toka"
Zunanji minister Karl Erjavec je zaradi odpovedi projekta Južni tok izrazil obžalovanje, saj je prepričan, da je bil ta projekt dobra poslovna priložnost za Slovenijo. Je pa spomnil, da so države na trasi z Rusijo podpisale sporazume in da bodo zdaj "preučili te nove okoliščine".
Ni pa mogel povedati, ali bo morda Slovenija zahtevala kakšno odškodnino zaradi odpovedi projekta. Po njegovih besedah sicer Slovenija kot država v ta projekt ni vložila kakih bistvenih finančnih sredstev in ni utrpela večje škode. "Tega projekta smo se v smislu vlaganja finančnih sredstev lotili zelo pazljivo," je še zagotovil minister.
Erjavec pa je izpostavil tudi, da je "težava zakonodaja EU-ja". "Ves čas je bil problem, ali bo Bruselj dovolil implementacijo Južnega toka," je dejal. To naj bi bil tudi argument Moskve, a kot je še dejal Erjavec, je to očitno tudi posledica pritiska mednarodnih sankcij na Rusijo zaradi ukrajinske krize, padca cen nafte in padca tečaja rublja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje