Podjetja bodo morala v zdajšnjih okoliščinah, ki jih med drugim zaznamujejo energetska kriza in izzivi z dobavo surovin, sprejeti kar nekaj strateških odločitev, je na dogodku v Ljubljani dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti.

"S tem inštitutom želimo primarno zadovoljiti potrebe v gospodarstvu, kjer za svoje delovanje pogosto potrebujejo poglobljene in ciljno usmerjene raziskave in analize," je povedal in dodal, da želijo podjetjem pomagati pri sprejemanju pomembnih odločitev, ki jih čakajo v prihodnje.

Inštitut lahko to poslanstvo po njegovem mnenju dobro opravlja, saj GZS prek panožnih in regionalnih zbornic zbira vrsto podatkov. Kot je razvidno s spletne strani inštituta, med drugim ponujajo modeliranje makroekonomskih scenarijev in sektorskih napovedi za pomoč pri poslovnih odločitvah za obdobje od enega meseca do 30 let, oceno, kakšen je ekonomski prispevek subjekta na sektorska, regionalna ali državna gibanja, ter ocene učinkov zakonodajnih sprememb na poslovne subjekte in javne finance.

Ob predstavitvi inštituta je GZS pripravil pogovor vodje inštituta Bojana Ivanca z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Majo Bednaš in direktorjem oddelka za razvoj, raziskave in strategijo v SID banki Damjanom Kozamernikom o izzivih energetske krize in vplivih te na makroekonomska gibanja.

Sorodna novica Se lahko slovenska podjetja res odpovejo 15 odstotkom zemeljskega plina?

Bednaš je dejala, da je omejevanje cen razumljiv ukrep za blažitev šoka, saj je lahko sprejet hitro in s takojšnjim učinkom, s fiskalnega vidika pa bi bilo bolje, da bi bili ukrepi ciljno usmerjeni v pomoč posameznim skupinam. Omejitve cen so pozitivno vplivale na razpoloženje potrošnikov, bi se bilo treba pa na daljši rok usmeriti v ciljane ukrepe in doseči, da bi se potrošniška poraba začela zniževati.

Poleg energentov so pomemben dejavnik inflacije tudi cene hrane, se pa viša tudi indeks cen, ki ne upošteva cen hrane in energije, in je inflacija širše osnovana, je o napovedih, da naj bi inflacija nad dvema odstotkoma vztrajala tudi v obdobju 2024–2025, povedala Bednaš.

Kozamernik je dejal, da je prvotni inflacijski cikel generiralo povpraševanje, trenutno pa jo poganjanja višanje stroškov. Podjetja bodo višje stroške deloma vgradila v cene, kar bo podaljšalo inflacijski cikel. Preslikava inflacije v višje plače bi lahko po njegovem mnenju zmanjšala konkurenčnost podjetij, relevanten dejavnik za poslovanje podjetij postajajo tudi višji stroški zadolževanja.

Na vprašanje, ali so se potrošniki v pričakovanju višje inflacije odločali za nakupe "na zalogo", je Kozamernik ocenil, da tega učinka ni bilo opaziti, bolj je erozija kupne moči vplivala v drugo smer. Bednaš pa je ocenila, da je visoka zasebna potrošnja v preteklem obdobju še vedno povezana s postcovidnim okrevanjem, ne toliko z inflacijo.

Napoved gospodarske rasti

GZS je objavil najnovejšo napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Slovenija bo v letu 2023 zabeležila 1,1-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2024 naj bi se nato rast zvišala na 2,3 odstotka, v letu 2025 pa na 3,0 odstotka.

Potrošnja gospodinjstev in poraba države naj bi se v letu 2023 povečala za po 1,5 odstotka, bruto investicije naj bi porasle za 4,0 odstotka. Izvoz naj se se zvišal za 2,5 odstotka, uvoz za 3,5 odstotka.

Napovedi za obdobje do leta 2025 je označil za razmeroma ugodne. Recesije v pomenu vpliva na trg dela in gospodarsko dejavnost ne pričakuje, lahko pa pride do tehnične recesije, ki je opredeljena kot znižanje BDP-ja v dveh zaporednih četrtletjih, v zadnjem letošnjem in prvem četrtletju prihodnjega leta. Za letos sicer pričakujejo 5,8-odstotno rast BDP-ja.

Pripravljenih več scenarijev

V osnovnem scenariju na splošno negativnih gibanj ne pričakujejo, sploh ne glede zaposlenosti. Napovedujejo sicer, da bo v letu 2023 neto 5000 delovnih mest manj kot letos.
Ivanc poudarja predvsem slabše gospodarsko ozračje in v okviru te zaupanje v predelovalnih dejavnostih in zaupanje potrošnikov. Na zadnje najbolj vplivajo pričakovanja glede gibanja cen v zadnjih 12 mesecih in pričakovanja za prihodnjih 12 mesecev.

Po pesimističnem scenariju bi BDP leta 2023 stagniral, v letih 2024 in 2025 pa bi se zvišal za 1,5 in 3,7 odstotka. Po optimističnem scenariju pa bi bila leta 2023 rast 2,5-odstotna, v dveh prihodnjih letih pa 2,9 in 3,0 odstotka.

Glavna tveganja za naslednja tri leta Ivanc vidi v možnosti hibridne in ekonomske vojne med Rusijo in Zahodom s sabotažami na energetski in digitalni infrastrukturi, kar bi vplivalo na delovanje trgov surovin in energentov, geopolitičnih tveganjih na bližnjem Vzhodu in v Južnokitajskem morju, kar bi lahko prineslo prekinitev dobav iz Azije, ter v zaostritvi pandemije covida-19, kar bi lahko povzročilo zamude pri dobavah in nihanje v potrošnji.

Inflacija naj bi po oceni GZS-ja prihodnje leto v povprečju znašala 5,8 odstotka, leta 2024 2,6 odstotka in leta 2025 2,0 odstotka. Po padcu realnih plač letos naj bi se te leta 2023 povečale za 0,7 odstotka, leta 2024 za 1,6 odstotka in leta 2025 1,2 odstotka.

Po Ivančevem mnenju neodgovorjena ostajajo vprašanja, kako dolgo še lahko pričakujemo ekspanzivno fiskalno politiko v okoliščinah zaostrovanja monetarne politike, ali se bo povečal politični pritisk na neodvisnost centralnih bank ter ali lahko padec zaupanja potrošnikov in dvig obrestnih mer na vloge prispevata k hitremu dvigu stopnje varčevanja gospodinjstev in s tem k nižji rasti BDP-ja oz. k recesiji.

Zbornična napoved gospodarske rasti je nekoliko nižja od napovedi nekaterih institucij. Urad za makroekonomske analize in razvoj v jesenski napovedi za leti 2023 in 2024 pričakuje 1,4- in 2,6-odstotno rast, Banka Slovenije je junija napovedala 2,4- in 2,5-odstotno. IMF je oktobra za leto 2023 napovedal 1,7-odstotno rast, EBRD septembra 1,8-odstotno, OECD junija 2,5-odstotno in Evropska komisija julija 1,0-odstotno.