Novelo zakona o dohodnini, ki prinaša kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala, je DZ sprejel marca, rešitve pa veljajo tudi za nazaj, od začetka tega leta. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, od tedaj znaša 4500 evrov namesto prejšnjih 3500 evrov, do leta 2025 pa naj bi se povzpela na 7500 evrov.

Če bo DZ sprejel predlog finančnega ministrstva, se to ne bo zgodilo. Splošna olajšava naj bi se 1. januarja 2023 zvišala le še na 5000 evrov, nato pa se bo njeno zviševanje ustavilo, je razvidno iz predloga novele zakona o dohodnini, ki je do 19. avgusta v javni obravnavi.

"Ne ukinjamo vseh olajšav, ki jih predvideva na začetku leta sprejeta zakonodaja," je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Predlagajo pa dvig splošne olajšave le za 500 in ne za 1000 evrov, je dejal in dodal, da so se tako odločili predvsem zaradi inflacije oz. zvišanja življenjskih stroškov.

Meja skupnega dohodka, do katere se zavezancu za dohodnino prizna tudi dodatna splošna olajšava, naj bi se ob tem zvišala s 13.716,33 evra na 15.000 evrov. "S tem bodo neto dohodki tistih z najnižjimi prihodki višji, kot bi bili v primeru, da bi pustili zakon o dohodnini, kot velja zdaj," je povedal minister.

Posebna olajšava je predlagana za mlade, in sicer je za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti predvideno znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja za 1000 evrov, za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti pa za 500 evrov.

Z letošnjih 45 odstotkov spet na 50 odstotkov naj bi se vrnila stopnja davka za zavezance v najvišjem, petem dohodninskem razredu, dohodki iz oddajanja premoženja v najem pa bodo znova obdavčeni, kot so bili pred letom 2020. Namesto 15 odstotkov, kot velja letos, bo torej treba od prejetih najemnin plačati davek v vrednosti 25 odstotkov, ostaja pa pri desetih odstotkih višina priznanih normiranih stroškov. Obdavčitev kapitala, ki se je letos znižala s 27,5 na 25 odstotkov, naj se ne bi spremenila.

Predlagane spremembe segajo tudi na področje davčne obravnave poslovne uspešnosti in dohodkov iz dejavnosti, vse skupaj pa naj bi prinesle državnemu proračunu 90 milijonov evrov več prilivov od dohodnine, kot če sprememb zakona ne bi bilo. Izračuni kažejo, da bodo tisti z najnižjimi plačami kljub temu prejeli več.

Na finančnem ministrstvu so pripravili tudi predlog novele zakona o trošarinah, s katero naj bi omilili posledice visokih cen energentov za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ter predloga novele zakona o davčnem postopku in novele zakona o finančni upravi. Zadnji sta bolj tehnične narave.

Želje po obravnavi sprememb na ESS-ju

Socialni partnerji so do osnutka predlogov zelo zadržani, saj so predloge sprememb davčnega svežnja prvič videli šele danes, je poročala novinarka Radia Slovenija Urška Valjavec.

Delodajalci, ki si želijo razbremenitve plač, so kritični, pravijo, da predlogi plače dodatno obremenjujejo. Sindikati vrnitev na preteklo stanje pozdravljajo. Vsi pa pravijo, da morajo predloge proučiti, do sredine avgusta pa bodo posredovali svoje pripombe.

Z naborom sprememb davčnega svežnja se vračamo dva koraka nazaj, meni predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. "Mislim, da je to absolutno napačna pot," je dejal, če želimo, da bi visoko kvalificirani ljudje ostali v Sloveniji in dobili temu primerno plačo.

"Znova bomo plačali za strokovnjake iz tujine več denarja, da bodo na koncu dobili manj v žep," je poudaril.

"Želeli bi si, da na davčnem področju spremembe ne bi bile tako pogoste, kajti potem lahko vplivajo na poslovne subjekte, na neko stabilnost davčnega okolja," pa je poudaril Bojan Ivanc z GZS-ja.

Sindikati so ob zadnji spremembi zakona o dohodnini nasprotovali rešitvam, ki so razbremenjevale kapital, zato vračanje v prvotno stanje pozdravljamo, je povedala predsednica svobodnih sindikatov Lidija Jerkič: "Kot je razumeti, naj bi splošna olajšava znašal 5000 evrov, dviga pa se dodatna olajšava za nižje dohodninske razrede, kar pozdravljamo."

Podobno meni sindikalist Branimir Štrukelj, ki pravi, da gredo spremembe v pravo smer, "še zlasti, ker je bil pri prejšnjih spremembah ključna težava, da je prejšnja vlada najbolj favorizirala najbogatejši sloj prebivalstva." "Ta predlog, kot se zdi, gre v obratno smer," je dejal.

Socialni partnerji pa si tudi želijo, da bi nabor sprememb, še pred razpravo v državnem zboru, obravnavali na ekonomsko-socialnem svetu.