Podpora predlogu novele zakona o dohodnini je v veliki meri potekala po ločnici med koalicijskimi strankami in zunajkoalicijskimi podporniki koalicije – izjema je bil poslanec DeSUS-a Robert Polnar – ter opozicijo iz vrst KUL-a in nepovezanih poslancev. Nekaj poslancev ni bilo v dvorani, poslanka SD-ja Meira Hot se je vzdržala.

Po sprejeti noveli zakona o dohodnini se bo med drugim splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci za dohodnino, do leta 2025 postopno zvišala s trenutnih 3500 evrov na 7500 evrov. S tem bodo vsi zaposleni dobili nekoliko višje neto plače. Stopnja v najvišjem, petem dohodninskem razredu, se medtem znižuje s 50 na 45 odstotkov. Peti razred s 50-odstotno stopnjo je bil uveden z ukrepi za uravnoteženje javnih financ pred desetletjem, a se je obdržal vse do danes.

Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se znižuje s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer bo kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se znižuje obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.

Vnovič se uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let v vrednosti 1500 evrov, ugodnejša bo davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost. Te bodo po novem neobdavčene do vrednosti 100 odstotkov povprečne plače zaposlenega v zadnjih 12 mesecih in ne več do višine povprečne plače vseh zaposlenih v državi. Nagrade bo lahko delodajalec izplačal tudi v ugodnostih, ne le denarju.

Za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, po novem medtem ne bo treba plačevati bonitete. V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oz. starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke iz družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov. Sprejeta zakonska novela tudi določa, da se bodo olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova usklajevale z inflacijo.

Stranka Levica je želela sicer z dopolnili doseči črtanje sprememb glede seniorske olajšave, obravnave nagrad za poslovno uspešnost in obravnave električnih vozil pri plačevanju bonitet, a pri tem ni bila uspešna.

O začetku veljavnosti novele bo DZ še odločal

Vlada je začetek uporabe zakona predvidela s 1. januarjem letos, saj bi morali poslanci o njem odločati že sredi lanskega decembra. Vendar pa je tik pred glasovanjem vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec predlagal prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej in večina navzočih je s tem soglašala.

V zakonu je predvideno, da rešitve veljajo že za to davčno leto. Ker je bil zakon sprejet z zamudo, je vlada ta teden podprla dopolnila, ki bi vnesla spremembe med prehodne in končne določbe ter tako določila postopke, potrebne za retroaktivno veljavnost z začetkom tega leta. O tovrstnih dopolnilih poslanci danes niso odločali.

Podpora koalicije in delodajalskih organizacij, nasprotovanje opozicije in sindikatov

Podporo zakonu so sicer poleg velike večine koalicijskih poslancev večkrat izrekle delodajalske organizacije, ki v njem vidijo korak v smeri večje konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanja poslovnega okolja. V opoziciji in na sindikalni strani pa med drugim opozarjajo, da gre ob minimalni razbremenitvi dela oziroma tistih z nižjimi ali povprečnimi prihodki za precej večjo razbremenitev kapitala in tistih z višjimi prihodki ter da je zakon javnofinančno škodljiv, saj ob nekajstomilijonskem izpadu proračunskih prihodkov vlada ni predlagala ukrepov za zapolnitev te luknje, saj se zanaša na pozitiven učinek pričakovanega povečanja potrošnje ob višjih neto plačah.

Vprašanje sprejema dohodninske novele je postalo tudi predvolilno vprašanje. Stranka NSi je na primer v okviru akcije Višje plače za vse zbirala podpise v podporo potrditvi predloga novele. V Levici so medtem v proceduro vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma, a so jo nato sredi februarja umaknili. V koalicijskih vrstah so predtem omenjali možnost, da bi jo podprli in referendum izvedli skupaj z aprilskimi volitvami.

Novela zakona o rudarstvu s prepovedjo frackinga čez drugo obravnavo

DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o rudarstvu, ki uvaja popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Opozicija je pozdravila prepoved te dejavnosti, a so v krajši razpravi opozorili na druge pomanjkljivosti zakona. Prepoved frackinga je koalicija v zakon vnesla z dopolnilom, ki so mu na pristojnem parlamentarnem odboru soglasno prikimali tudi v opoziciji. So pa v krajši razpravi na izredni seji DZ-ja iz vrst opozicije opozorili, da novela zakona prinaša nekatere druge pomanjkljivosti. DZ dopolnil opozicije ni podprl. Tretjo obravnavo zakona bo DZ opravil na naslednji seji.

Dejan Židan (SD), Rudi Medved (LMŠ) ter Nataša Sukič in Primož Siter (oba Levica) so v krajši razpravi na izredni seji DZ-ja pozdravili predlagano popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Predlog novele zakona je sprva predvideval prepoved obsežnega hidravličnega lomljenja, a so člani pristojnega parlamentarnega odbora soglasno potrdili dopolnilo koalicije, s katerim dejavnost v celoti prepovedujejo. "Vesel sem, ker je pred nami zakon, ki bo po desetletnem boju, da zaščitimo Prekmurje, Pomurje in Slovenijo, fracking prepovedal. Pomembno je, da smo pri tej temi soglasni," je dejal Židan.

Zaradi prepovedi frackinga je "presrečna" tudi Nataša Sukič, a je predlog zakona, kot je opozorila, še vedno pomanjkljiv. Med drugim si v Levici z dopolnilom prizadevajo vnesti dikcijo, da je prepoved frackinga v "izrazitem javnem interesu". S tem bi se po njenih besedah država tudi zaščitila pred morebitno tožbo britanskega podjetja Ascent Resources, ki pridobiva plin na petišovskem polju.

Sorodna novica Vse več naklonjenosti prepovedi "frackinga" v Sloveniji, črpanje plina v Petišovcih na mrtvi točki

V LMŠ-ju, SD-ju in Levici so predlagali tudi črtanje po njihovi oceni škodljivega 60. člena zakona. "Težko se je znebiti občutka, da vlada kdaj pri kakšnem zakonu noče soglasne podpore v DZ-ju. Dobesedno noče," je dejal Medved. Kot je pojasnil, je 60. člen nepotreben, diskriminatoren in pomeni tveganje za naravovarstvo.

"Že sedanji zakon ureja možnosti podaljšanja pretečenih pravic koncesij, ureja tudi pogoje za to in nobene potrebe ni, da ste vrnili določilo, da se podaljšuje rudarska pravica koncesionarjem, ki opravljajo rudarsko javno službo, tudi če nimajo pridobljene pravice izvajanja rudarskih del na zemljišču in nimajo pridobljenih soglasij morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih," je poudaril poslanec LMŠ-ja.

"To, kar ste dodali v zakon, pomeni, da se pričakovanjem zasebnega kapitala daje prednost pred naravovarstvenim zadržkom. In to seveda ni prav," se je strinjala Sukič. Po njenem mnenju se tega zaveda tudi koalicija, saj v predlogu piše, da je treba izkoriščanje izvajati v največji možni meri varstva narave. "Največja možna mera je zelo relativen pojem," je ob tem poudarila.

Če bi bilo koaliciji do varstva narave, bi morala po mnenju Nataše Sukič stvari obrniti in zapisati, da se rudarjenje sicer ne izvaja, se pa poskuša kljub temu v največji možni meri upoštevati upravičena pričakovanja kapitala. "Tu bi bilo treba iskati največjo možno mero, če že kje," je dejala. "Mi smo v času podnebnega zloma na točki, ko 'ob največji možni meri' ni več dovolj," se je strinjal Siter. "Poglejte si povprečne temperature, poglejte si število naravnih katastrof in boste videli, kam so pripeljale politike 'ob največji možni meri varovanja okolja'," je dodal.

Določanje krajevne ureditve finančnih uradov

DZ je s 46 glasovi za in 19 proti potrdil novelo zakona o finančni upravi, ki jo je finančno ministrstvo pripravilo ob nadgradnji davčnega sistema. Novela po navedbah vlade izboljšuje pravno varnost strank, udeleženih v postopkih Finančne uprave RS (Furs), ter izboljšuje učinkovitost in kakovost delovanja Fursa.

Predlogu je nasprotoval del opozicije. V strankah LMŠ, SD in SAB so namreč ocenili, da zakon ne ščiti inšpektorjev, ki delujejo zakonito, temveč se predlaga njihova degradacija, da prinaša možnost obračunavanja od predstojnikov, kot se je zgodilo pri policiji, sporna se jim zdi tudi sprememba, ki govori o finančni preiskavi, saj da je voda na mlin hudodelskim združbam za goljufije na področju trošarin.

Glavne rešitve predloga so predvsem sprememba določbe glede določanja ureditev krajevne pristojnosti finančnih uradov, s katero se sledi večji fleksibilnosti delovanja Finančne uprave RS (Furs) in s tem tudi hitrejšemu reševanju zadev. Določa se mandat za direktorje finančnih uradov, s čimer se sledi cilju učinkovitega vodenja uradov, je povzela Elena Zavadlav Ušaj iz SDS-a.

Predlog uvaja kolegijsko odločanje o najzahtevnejših primerih davčnega postopka in dopolnjuje ureditev, ki ureja odvzem pooblastil uradni osebi od predstojnika in mu daje možnost, da ta zadevo dodeli drugemu inšpektorju v vodenje in odločanje. Dopolnjuje se pogoj z uvedbo finančne preiskave in uvaja možnost, da se po koncu finančne preiskave lahko opravi inšpekcijski nadzor.

"Ker gre predlog v smeri izboljšanja pravne varnosti strank v postopkih, ki jih vodi Furs, večje učinkovitosti njenega delovanja in približevanje potrebam državljanov ter zasledovanja enake dostopnosti storitev za vse, ga bomo soglasno podprli," je napovedala. S predlogom soglašajo tudi v NSi-ju, je povedal Blaž Pavlin in ocenil: "Predlog kot celota prinaša jasnejšo ureditev ter omogoča večjo raven nadzora in odgovornosti ter strokovnosti pri delovanju Fursa."

Nasprotujejo pa mu v LMŠ-ju, SD-ju in SAB-u. Kot je dejal Jože Lenart iz LMŠ-ja, je "z letala opazno, da v predlogu ni predlagane zaščite inšpektorjev, ki delujejo zakonito in v dobro države, temveč se predlaga njihova degradacija". Eden od členov po njegovem mnenju in po mnenju Bojane Muršič iz SD-ja kaže na možnost subjektivnega ocenjevanja in potencialnega obračunavanja od predstojnikov, kot se je zgodilo pri policiji.

"Težko verjamemo, da sta cilja predloga res le višja pravna varnost in večja učinkovitost, tudi brez razlage pa je jasno, da bi sprejem tega zakona vladi in direktorju Fursa omogočil novo serijo kadrovskih zamenjav v profesionalnem državnem servisu," je poudarila Muršič.

Z Markom Bandellijem (SAB) sta podčrtala opozorila sindikata carinikov, da ne bo večje pravne varnosti za zavezance. "Sporna je sprememba člena, ki govori o finančni preiskavi. Na to opozarja tudi sindikat carinikov, ki meni, da je sprememba člena voda na mlin hudodelskim združbam za goljufije na področju trošarin, nadzorni organ pa bo postal brezzobi tiger," je poudaril in menil, da jim vlada v sprejem "podtika nekaj, kar bo koristilo le privilegiranim izbrancem".

Poslanci podprli sodobnejše rešitve v gasilstvu

DZ je s 54 glasovi za in nobenim proti sprejel vladno novelo zakona o gasilstvu. Ta omogoča oblikovanje skupne gasilske enote na zaokroženih industrijskih kompleksih, denimo za več gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na tem območju. Do zdaj je morala namreč vsaka družba organizirati svojo gasilsko enoto.

Predlog novele, ki ga je na izredni seji DZ-ja predstavil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Janez Žakelj, podrobneje določa vrste nalog gasilcev. Glede njihovega statusa je predvideno, da bo obvezni pogoj za poklicne gasilce zaključeno predpisano usposabljanje. Z namenom razlikovanja med poklicnimi gasilci in drugimi osebami, zaposlenimi v gasilskih organizacijah, na novo uvaja pojem gasilski uslužbenec, predvideva pa tudi novo opredelitev gasilca pripravnika in gasilca veterana.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin o predlogu so v stranki SDS povedali, da je temeljni cilj povečati usklajenost in racionalnost v organizaciji gasilstva. Pogoji dela bodo lažji, so dodali. Delovne naloge gasilcev so po njihovih navedbah vse bolj raznolike, kar je bilo treba vključiti tudi v predlog.

V NSi-ju so prepričani, da gre predlog v korak s časom. Jasneje denimo določa, da lahko vodja intervencije v izjemnih in nujnih primerih posega tudi v posamezne ustavne pravice, kot je nedotakljivost stanovanja, so navedli. V poslanski skupini Konkretno pa so poudarili, da predlog ureja tudi področje evidenc, ki jih vodi ministrstvo za obrambo.

Gasilstvo je v Sloveniji po besedah predstavnikov stranke SNS zelo dobro organizirano. Gasilska organizacija se je z leti po njihovih besedah razvila v sodobno humanitarno organizacijo. Šteje več kot 162.000 članic in članov iz več kot 1400 gasilskih društev, so povedali.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so prepričani, da bo predlog gasilcem omogočil lažje delo. Gasilci po njihovih navedbah tvegajo svoje življenje, da bi pomagali drugim, so junaki in uživajo veliko spoštovanje v javnosti. Gasilce je treba še naprej usposabljati, da bodo svoje delo opravljali varno, so se z vlado strinjali tudi v DeSUS-u.

KUL opozoril na pomisleke gasilskih združenj in zakonodajno-pravne službe

Kritičnejši so bili v opozicijskih strankah KUL. Pri predlogu bi morali slediti stroki in si vzeti zanj več časa, so poudarili v LMŠ-ju. Po njihovih besedah imata dve panožni združenji pomisleke. Najbolje bi bilo, da bi vlada umaknila predlog iz obravnave in ga dodelala, so predlagali.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja meni, da bi bilo treba zaradi številnih sprememb pripraviti nov zakon, so spomnili v stranki SD. Tudi v Levici so se navezali na zakonodajno-pravno službo, ki je po njihovih besedah opozorila, da je predlog skregan s številnimi zakoni. Poleg tega so opomnili, da ministrstvo za obrambo ni vodilo sindikalnega dialoga in je sindikalno organizirane gasilce želelo čim bolj odriniti.

V SAB-u so bili prav tako kritični do tega, da vlada sindikalno organiziranih gasilcev ni obravnavala kot enakovrednih socialnih partnerjev. Gasilci nesebično pomagajo vsem in pri tem tvegajo svoje življenje, spoštovanje do njih pa je treba pokazati tudi z dejanji, ne le z besedami, so pozvali v stranki SAB.

DZ je v nadaljevanju izredne seje prešel na predlog zakona o upravičenosti poklicnih gasilcev v poklicnih jedrih prostovoljnih gasilskih enot do dodatka za delo v rizičnih razmerah v času epidemije, ki pa je na odboru DZ-ja za obrambo končal zakonodajno pot. Predlog so vložili v poslanskih skupinah strank LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezanih poslancev.

DZ bo o predlogu urejanja položaja študentov odločal na naslednji seji

DZ je na izredni seji opravil drugo obravnavo predloga zakona za urejanje položaja študentov. Poslanci so se odločali o dopolnilih, ki so jih vložili koalicijski in opozicijski poslanci. Vse, razen enega, so sprejeli, med drugim tudi, da se zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev začne uporabljati za priznanje pravice do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca od 1. junija dalje, in ne od 1. aprila, kot je bilo sprva predvideno. O zakonu, ki se mu sicer obeta podpora, pa bodo dokončno odločali na naslednji seji.

Zakon sicer obravnava številne težave, s katerimi se spoprijemajo študentje pri študiju. Potem ko je predlog zakona za urejanje položaja študentov oblikovala Študentska organizacija Slovenije, so ga v zakonodajni postopek vložili v poslanskih skupinah nepovezanih poslancev, LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in SNS-a s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem, ki je tudi na kratko predstavil vsebino zakona.

Med najpomembnejšimi rešitvami je poudaril predvsem postopno zvišanje državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024 in povišanje sredstev za naložbe v gradnjo študentskih domov. "Predvideva se izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračunov upravičenosti do socialnih transferjev," je dejal in dodal, da se subvencija za študentsko prehrano zvišuje na 3,5 evra.

Z novim zakonom se uvajajo tudi druge izboljšave za študente, kot so digitalne študentske izkaznice, omejitev višine vpisnin oz. administrativnih stroškov vpisa na visokošolske zavode in študija, je dejal Zorčič in dodal, da predlog zakona celovitejše obravnava tudi študente s posebnimi potrebami in nadarjene mlade. Poudaril je, da so študentje pomembna družbena skupina, zato je prav, da se kot zakonodajalec odgovorno odzovejo na njihove pozive ter izboljšajo njihov položaj. Sam verjame v ugoden razplet predlaganih sprememb.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec je poudaril, da je bilo na matičnem delovnem telesu poudarjeno, kako zakon posega v osem drugih zakonov in zaradi tega lahko povzroči določeno nepreglednost. Po sprejetih dopolnilih na odboru je zakon po njegovi oceni v takšni obliki, da ga lahko vlada podpre.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Konkretnem po besedah poslanke Mojce Žnidarič ocenili, da je zakon dober. Ob ključnih rešitev je poudarila spremembe pri državnih štipendijah, pri čemer ne gre zgolj za dvig teh, temveč tudi za dva nova dohodkovna razreda.

Tudi v SNS-u bodo predlog zakona po besedah Dušana Šiška podprli, ker so prepričani, da se bo z njim vsaj deloma odpravila škoda, ki so jo študentje občutili med epidemijo covida-19. "Ker predlagane rešitve ne nosijo političnega ali kakršne koli drugega predznaka oziroma nosijo predznak mladih, ki so pomemben člen naše družbe, bomo zakon v poslanski skupini nepovezanih poslancev podprli," je dejal poslanec Jurij Lep.

Poslanka SDS-a Mojca Škrinjar je poudarila, da je treba sistemsko urediti plačilo materialnih stroškov, ne le za študente, ampak tudi za vse druge ravni izobraževanja. Če bodo koalicijska dopolnila sprejeta, bodo zakon, kot pravi, podprli.

V LMŠ-ju bodo po navedbah Aljaža Kovačiča zakon podprli, ker so ga pisali mladi, ki so tudi v tej krizi prenašali največje breme. Ob tem je spomnil, da sta Zujf in aktualna kriza najbolj prizadela prav študente. Da aktualna vlada v času epidemije ni imela posluha za mlade in njihove težave, temveč jih pustila na cedilu, je poudaril tudi poslanec SD-ja Gregor Židan. Zato bodo podprli zakon, ki bo močno izboljšal socialni položaj študentov.

Poslanko SAB-a Maša Kociper žalosti, da ni bil sprejet predlog o brezplačni uporabi javnega potniškega prometa dijakom in študentom, a je prepričana, da je treba študentom pomagati z vzpostavitvijo dobrih pogojev za študij.