V stranki Levica tudi po umiku zahteve za sklic posvetovalnega referenduma še vedno menijo, da je novela zakona o dohodnini škodljiva. "To se jasno vidi te dni, ko imamo stavko medicinskih sester in drugih v javnem sektorju. Zanje se ne najde denar, hkrati pa vlada očitno ima denar, da bo za 800 milijonov evrov znižala prihodke v proračun," je dejal koordinator stranke Luka Mesec.

Gre za znesek, enak letnemu izdatku za osnovno šolstvo. "Če bi bila vlada poštena, bi ljudi vprašala, ali so za to, da za nekaj deset evrov višjo neto plačo osnovno šolstvo plačujejo iz lastnega žepa," je poudaril. A od desnice Mesec ne pričakuje poštene igre, pač pa "demagoško" vodenje kampanje na način, da bodo ljudi vprašali, ali si želijo višje plače. "Tega si vsi želimo," je dejal Mesec, a z načinom, ki ga je zastavila vlada, bo posledica osiromašen proračun, kar pomeni plačevanje določenih javnih storitev iz žepa.

Zahtevo za referendum vseeno umikajo, ker desnici, kot je dejal Mesec, "nočemo dati veselja, da si bo na tem gradila kampanjo". Bodo pa novelo zakona o dohodnini v primeru zanje ugodnega razpleta volitev odpravili oz. popravili, odvisno od dogovora znotraj morebitne koalicije.

Sorodna novica Levica umika zahtevo za dohodninski referendum; NSi pa je začel zbirati podpise v podporo zakonu

Namesto višjih neto plač v Levici predlagajo olajšanje dostopa do stanovanj, zlasti za mlade. "Veliko večji potencial za izboljšanje materialnega položaja ljudi je v tem, da država garantira socialno varnost od zibelke do groba – od brezplačnega vrtca prek brezplačnega šolstva, dostopa do zdravnika in zobozdravnika, strehe nad glavo do doma za starejše," je prepričan Mesec. V tem primeru lahko ljudje plače porabijo, kot želijo, in ne za preživetje.

Mesec je sicer dejal, da so zahtevo za referendum vložili decembra, ko je kazalo, da bo v državnem zboru padel. A sta dva poslanca, Igor Zorčič in Janja Sluga, ki naj bi bila na opozicijski strani, "pet pred dvanajsto menjala stran". Cilj je bil zavleči sprejemanje zakona, da ta ne bi bil sprejet v mandatu aktualne vlade. "Ni pošteno, da ta vlada pušča naslednji 800-milijonsko luknjo. Take stvari se dela ob začetku mandata, če že," je še dejal Mesec.

Koalicija: Levica se je ustrašila lastnega izziva

Na umik zahteve Levice so se že odzvali v koalicijskih vrstah. "Z veseljem ugotavljam, da je Levica spoznala, da je s tem referendumom naredila napako," je v izjavi za novinarje dejal Marko Pogačnik iz SDS-a. "Veseli me, da je prevladal razum, še bolj bom vesel, ko bomo ta zakon sprejeli v DZ-ju in s tem državljanom omogočili višje plače," je nadaljeval poslanec največje koalicijske stranke in vsem, ki še vedno dvomijo o predlogu novele zakona, svetoval, naj obiščejo njihovo spletno stran in si izračunajo razlike pri neto plači. Pogačnik je prepričan, da bo na marčni seji DZ-ja prevladal razum in da bo predlog novele sprejet.

V NSi-ju na drugi strani obžalujejo, da je Levica umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Kot je v izjavi v DZ-ju poudaril poslanec te stranke Jožef Horvat, so se v Levici ustrašili lastnega izziva, izziva, ki ga je koalicija sprejela. Referendum, ki bi bil na dan parlamentarnih volitev, bi v volilno kampanjo po njegovih besedah prinesel razpravo o različnih razvojnih konceptih Slovenije, ki jih imajo stranke.

Horvat je spomnil še, da je NSi 4. februarja zagnal akcijo Višje plače za vse, v okviru katere zbirajo podpise za podporo predlagani noveli. "Akcija je naletela na izjemen odziv," je povedal in dodal, da bodo v četrtek gospodinjstva na dom prejela tudi zloženko z informacijami o tem, kaj prinašajo predlagane rešitve. Tudi na njihovi spletni strani je na voljo t. i. dohodninski kalkulator.

"V Sloveniji imamo trenutno gospodarski razcvet," je še poudaril poslanec NSi-ja. "Zdaj je pravi trenutek, da ljudem omogočimo, da imajo pri istem brutu višjo neto plačo," je prepričan. Po njihovih simulacijah izpad javnim financam ne bo prinesel "nobene katastrofe", ne bo se poznal v šolstvu ali zdravstvu, je zatrdil. V letu 2025, ko bi bil zakon v polni veljavi, bi bila država po njihovih izračunih ob 490 milijonov evrov, Levica pa govori o 800-milijonski luknji.

Bratušek: "Vlada mora povedati, česa iz javnih financ ne bo več financirala"

Poslanka in predsednica stranke SAB Alenka Bratušek je ob predlaganih spremembah pri dohodnini opozorila, da je javni dolg "enormen" – znaša več kot 40 milijard evrov, od tega se je v zadnjih dveh letih povečal za 10 milijard evrov – ter da je dohodnina drugi največji vir državnega proračuna. Letno se je zbere za okoli tri milijarde evrov, pri tem pa predlog novele zakona o dohodnini prinaša več kot 800 milijonov evrov izpada.

"Če se vlada že odloči za to, mora na drugi strani povedati, česa iz javnih financ ne bo več financirala – ali je to zdravstvo, šolstvo, kultura, sociala, mogoče velike družine," je poudarila. Glede morebitnih pritiskov drugih strank koalicije KUL na Levico, naj umakne predlog za razpis referenduma, je Bratušek dejala, da se vsem ni zdelo primerno, da bi bil referendum na volilni dan, "sploh pa ne s tako populistično parolo, kot jo lahko gledamo na plakatih, ali ste za višje plače".

"Kakšen bi bil odgovor ljudi na vprašanje, ali naj na eni strani dobijo 20 evrov višjo plačo, na drugi pa mogoče uvedbo šolnine, ne dvomim. Ampak ni se nam zdelo primerno, da se to dogaja na volilni dan," je dodala. Na vprašanje, ali bi zakon spreminjali, če bi bili po volitvah v vladi, je odgovorila, da bi bil njihov predlog, da spremenijo vsaj tisto, kar še ne bo uveljavljeno. V predlogu novele so namreč predvidena prehodna obdobja.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga pa je dejala, da "kolega Mesec išče zunanje krivce za lastne politične napake". "Drugi, ki smo opravili tehten razmislek, nismo sopodpisali njihovega predloga za razpis referenduma, saj smo predvideli, da bo ta tema zlorabljena v predvolilni kampanji. Te dni je to spoznala tudi Levica," je dodala.

Splošna olajšava, nižje stopnje dohodnine, davčne razbremenitve ...

Po predlogu novele bi se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. S tem bi se neto plače vsem delavcem povečale. Vlada predlaga tudi znižanje stopnje dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov ter skrajšanje časa, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena. Med predlogi so tudi davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, ponovna uvedba seniorske olajšave ter ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.