Kot je po sestanku z upravo in predstavniki sindikata v podjetju Mahle povedal minister za gospodarstvo in razvoj Matjaž Han, izvor težav ni v slovenskem gospodarskem okolju, torej v davkih ali visokih cenah električne energije, temveč v razmerah na avtomobilskem trgu po celotni Evropi, ki se prepočasi prilagaja na elektrifikacijo.

Minister je poudaril, da bo kljub napovedanim odpuščanjem – v prihodnjem letu bo po napovedih uprave v Šempetru pri Gorici ukinjenih 610 delovnih mest – podjetje ostalo prisotno na trenutni lokaciji, kjer potencial vidijo v razvoju električnih motorjev. "Vendar pa se na ravni celotne skupine pripravljajo na nadaljnji razvoj," je dejal. To po njegovih besedah vključuje tudi odpuščanja.

Han je sicer poudaril, da bo ministrstvo v stalni komunikaciji tako z upravo kot s sindikati. "Ključno je, da se nobena odločitev dokončno ne sprejme, preden ne pride do dogovora o tem, kako, na kakšen način, predvsem pa kakšna bo ta časovna dimenzija teh odpovedi," je dejal. Z razmerami bo zdaj seznanil vlado. Kot je dejal, namerava z ekipo v 20 dneh ugotoviti, kako lahko ukrepa država.

Minister Han je podjetje obiskal po tem, ko je zaradi napovedanih odpuščanj zaskrbljenost izrazil tudi premier Robert Golob. Mahle je namreč po njegovih besedah izjemnega pomena za goriško regijo. Četrtkova napoved o tem, da nameravajo prihodnje leto v sklopu "optimizacije organizacijske strukture" s ciljem večje učinkovitosti ukiniti 340 delovnih mest, zaradi selitve dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino ter na Madžarsko pa 270, je sicer tamkajšnje zaposlene presenetila.

Zaradi dogajanja v podjetju, ki v Sloveniji zaposluje več kot 2000 ljudi, je premier Golob za ta petek sklical tudi sestanek s predstavniki slovenske avtomobilske industrije. Pogovor bo namenjen "analizi trenutnega stanja in izzivom, ki vplivajo na prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja," so prek družbenega omrežja X sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Kljub pomanjkanju konkretnih rešitev srečanje vlilo vsaj nekaj optimizma

Po besedah predsednice sveta delavcev v šempetrski družbi Mahle Electronic Drives Mojce Plešnar so od ministrovega obiska sicer pričakovali konkretne predloge, a čeprav teh niso dobili in so slišali bolj zavezo, da se bodo pogajali in da predloge pričakujejo tudi z delavske strani, se ji zdi lepo, da so dobili vsaj kanček optimizma. Plešnar upa, da se bo iz obiska izcimilo vsaj nekaj pozitivnega, minister pa je po njenih navedbah obljubil, da bo v iskanje rešitev vključil tudi ostala pristojna ministrstva.

Sorodna novica Zaposleni v Mahleju zaradi napovedanih odpuščanj presenečeni. Han v ponedeljek na sestanek z upravo.

V svetu delavcev si želijo rešitev, s katerimi bodo vsi zadovoljni, tako delavci kot vodstvo podjetja. Skupni cilj mora biti, da podjetje ostane in da bo imelo prihodnost, je povedala Plešnar. Eden od predlogov ukrepov je po njenih besedah tudi prehod na 36-urni delovnik. V podjetju so sicer še daleč od seznama presežnih delavcev, ki se oblikuje v dogovoru s sindikatom, je pojasnila predsednica sveta delavcev. Precej jasna je slika glede odpuščenih v proizvodnji, na drugih delovnih mestih pa še ne.

Tuje delovne sile sicer po pojasnilih Plešnar v podjetju ni več veliko, prav tako ni več veliko agencijskih delavcev ali zaposlenih za določen čas, saj so ti brez dela ostali že po tistem, ko so v družbi spomladi napovedali zmanjšanje števila zaposlenih za 170 v tem letu. Čeprav gre torej zdaj že za drugi val odpuščanj letos, Plešnar ohranja optimizem, da bo obrat v Šempetru obstal, vsaj razvojni del in določeni segmenti proizvodnje. Odnose z upravo ocenjuje kot konstruktivne. Čeprav je novica o ukinjanju delovnih mest povzročila slabo vzdušje, pa so jih po njenih besedah počasi privajali, tako da pretiranega nemira ni bilo.

Plešnar ob tem upa, da se trend odpuščanj ne bo preveč razširil po gospodarstvu, tako da bo brezposelnost ostala nizka, povpraševanje po delavcih pa krepko. S tem bodo odpuščeni delavci lažje našli nove zaposlitve.

Zavod za zaposlovanje verjame v hitro zaposlitev odpuščenih

Na novogoriški območni enoti zavoda za zaposlovanje še nimajo podrobnejših informacij glede večjega odpuščanja zaposlenih, saj iz Mahleja še niso prejeli programa presežnih delavcev. Verjamejo pa, da bodo odpuščeni delavci glede na trenutne ugodne razmere na trgu dela hitro našli nove zaposlitve.

Vodja območne enote Vesna Petric Uran je pojasnila, da mora podjetje Mahle, kot to določa zakon o delovnih razmerjih, v primeru večjega odpuščanja sprejeti program presežnih delavcev s podatki o številu in profilu odpuščenih delavcev. Glede na informacije, ki so jih na zavodu pridobili od podjetja, s katerim so vstopili v stik po objavi novice o ukinitvi delovnih mest, dokument še ni pripravljen, pogovori o njegovi vsebini s predstavniki sveta delavcev in sindikata pa naj bi stekli v tem tednu.

S točno strukturo delavcev, ki naj bi jih čakala odpoved delovnega razmerja, tako niso seznanjeni, po informacijah, ki so jih uspeli pridobiti, pa naj bi se približno 340 odpuščanj nanašalo na zaposlene v prodaji, komerciali, razvoju, logistiki in financah, 250 na delavce v proizvodnji ter upravljavce strojev, preostale zaposlene pa naj bi preselili na delo na Madžarsko.

Po zagotovilih Vesne Petric Uran bo zavod v primeru napovedanih odpuščanj aktivno pristopil k zagotavljanju pomoči delavcem. Med drugim bodo poskrbeli za njihovo organizirano prijavo v evidenco brezposelnih, jih seznanili z vsemi potrebnimi informacijami in pravicami, kot je prejem denarnega nadomestila zaradi izgube zaposlitve, ter jih v nadaljevanju aktivirali za iskanje novih zaposlitvenih priložnosti. "Verjamemo, da se bodo ti morebitni presežni delavci lahko čim prej zaposlili, vsaj v pretežni meri," je optimistična sogovornica.

Goriška regija se trenutno srečuje z najnižjo stopnjo brezposelnosti v zgodovini, zato je do kadra, ki ga delodajalci še vedno iščejo, težko priti. Mesečno prijavijo približno 600 prostih delovnih mest, je pojasnila Vesna Petric Uran. "Spekter zaposlitvenih možnosti je širok - predvsem na področju predelovalnih dejavnosti, se pravi delavcev v proizvodnji, voznikov, skladiščnikov, upravljavcev strojev, za višje izobražene pa je največ možnosti na področju izobraževanja, trgovine, socialnega varstva, prometa, tudi javnega sektorja," je dodala.

GZS: Mahle največji kazalnik težav poslovnega okolja

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so medtem v odzivu sporočili, da so napovedana odpuščanja v podjetju Mahle največji kazalnik težav slovenskega poslovnega okolja. Od vlade si želijo, da bo imela dovolj posluha za gospodarstvo ter spoznala, da mora nemudoma ukrepati. "Podjetje Mahle ni edino, je pa trenutno največji pokazatelj težav slovenskega poslovnega okolja, na kar delodajalci vseskozi opozarjamo," je dejala generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal.

Po njenih besedah podobne skrb vzbujajoče novice prihajajo tudi iz drugih podjetij, kar je sicer v izjavi za medije v Šempetru pri Gorici poudaril tudi minister Han. Na GZS-ju so v sporočilu za javnost ob tem navedli informacije, ki krožijo v javnosti, da Alpina ukinja razvoj modne obutve, Gorenje zapira obrat v Rogatcu, Unior Zreče obrat v Starem trgu ob Kolpi ter odpuščanja v podjetjih Eurel in Boxmark Leather.

Vesna Nahtigal kot enega od razlogov za dogajanje v podjetju Mahle vidi krčenje evropske avtomobilske industrije. Podjetja, ki so del mednarodnih dobaviteljskih verig, so namreč izpostavljena močni globalni konkurenci. "V teh bitkah zmagujejo zgolj najboljši in najbolj inovativni, pomembno vlogo pa pri tem igra tudi konkurenčnost poslovnega okolja države, v kateri delujejo," je pojasnila. Navedla je tudi problematiko visokih cen električne energije in razmere na trgu surovin.

Vesna Nahtigal se zato boji, da "ključa za rešitev Mahleja ne bomo našli v podjetju samem, ampak v hitrih in pravih korakih, ki jih bo sprejela slovenska politika za oblikovanje prijaznejšega poslovnega okolja". Prvi ukrep, ki ga mora vlada po prepričanju GZS-ja sprejeti, je zakon o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, za katerega je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napovedalo, da naj bi bil na vladi sprejet v prvem četrtletju 2025. V nadaljevanju pa mora poiskati pot za razbremenitev celotnega gospodarstva, so še zapisali na GZS-ju.