Vlada je na začetku maja določila 15 podjetij, pri katerih bi začeli postopek privatizacije. Poleg Heliosa, Telekoma Slovenije in Aerodroma Ljubljana so med njimi tudi Adria Airways, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia, Unio, Žito, Aero Celje, Elan, Fotona.

"Prodaja je izjemen korak"
Prvo podjetje na seznamu, ki se je po pol leta prodalo avstrijskemu holdingu Ring International, je Helios. Vlada Alenke Bratušek je s prodajo domžalske družbe zadovoljna, pozdravljajo jo tudi v gospodarskih krogih. "To je izjemen korak in velik signal, da je Slovenija resna glede privatizacije," je prodajo komentiral Rob Irwing iz mednarodne pravne družbe White&Case.

Član uprave Nove Ljubljanske banke Archibald Kremser pravi, da s tem pridobivamo novo znanje, izkušnje, v Sloveniji pa bo ostal tudi razvoj. Ob tem pa opozoril, da Slovenija ni edina država, ki prodaja državna podjetja. "Imamo konkurenco," je dejal in dodal, da moramo narediti pozitiven vtis, da zagotovimo povpraševanje za podjetja, ki so na prodaj. "Ni dovolj le pripravljenost na prodajo."

V letu 2014 odprodaja Telekoma in Aerodroma?
Finančni minister Uroš Čufer je že napovedal, da bo privatizacija tekla naprej. Po poročanju Radia Slovenija naj bi že potekali postopki prodaje vsaj za pet podjetij. Naslednji dve podjetji, ki naj bi bili prodani, sta Telekom Slovenije in Aerodrom Ljubljana, pravi Matej Runjak iz Slovenske odškodninske družbe.

Prihodnji teden bo predvidoma podpisana tudi pogodba z vsemi zainteresiranimi prodajalci deležev v Aerodromu Ljubljana. Poslali bodo povabila finančnim svetovalcem, ki bodo poiskali najprimernejšega kupca. Tako lahko podpis prodajnih pogodb za obe podjetji po njegovih besedah pričakujemo pred poletjem 2014, če bo šlo vse po načrtih.

"Pri Telekomu smo tik pred podpisom pogodbe s finančnim svetovalcem, ki bo vodil postopek prodaje. Predvidevam, da bo prihodnji teden podpisana pogodba, potem pa začnemo formalno tudi celoten proces prodaje," je Runjak dejal za Radio Slovenija.

Kaj bo z infrastrukturo?
Pri tej prodaji se sicer lahko kaj tudi zaplete. Že premierka Bratušek je v četrtek v Odmevih poudarila, da "se tako velika podjetja, kot je Telekom, ne prodajo čez noč". "Vsi postopki morajo biti popolnoma transparentni, da ljudje ne bodo dvomili o nobenem koraku znotraj postopka."

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa se zavzemajo, da se iz Telekoma Slovenije pred privatizacijo izloči optično in bakreno omrežje, ju prenese na novo, javno podjetje, ki bi to infrastrukturo upravljalo in nadgrajevalo, do nje pa bi nato vsi operaterji dostopali pod enakimi pogoji. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo namreč opozarja, da mora Slovenija do leta 2020 zagotoviti dostop do hitrega medmrežja vsem, saj brez tega ne bo enakomernega razvoja podeželja in mest.

To infrastrukturo ima zdaj v lasti Telekom in po mnenju ministrstva obstaja bojazen, da bi, če bi infrastrukturni del prav tako prodali, kupec gledal zgolj komercialni interes, "ki je seveda večinoma navzoč le tam, kjer je koncentracija uporabnikov največja in kjer so seveda tudi vlaganja v infrastrukturo, gledano na posamičnega prebivalca, najmanjša".

Novega seznama podjetij ne bo
Od drugih podjetij, predvidenih za prodajo, pa sta po Runjakovem mnenju zelo zanimivi za prodajo tudi Cinkarna Celje in Letrika. Ker vlada verjame, da bo prodala vseh 15 podjetij, drugega seznama še ne pripravlja, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj.

Pravzaprav ga sploh ne bo pripravila. Mitja Mavko s finančnega ministrstva pojasnjuje, da "vlada ne pripravlja ločenega seznama podjetij za privatizacijo, pač pa bo celovito naslovila vprašanje skozi pripravo nove strategije, ki jo predvideva nov zakon o SDH-ju". Strategije upravljanja državnega premoženja se bodo na finančnem ministrstvu lotili po sprejetju zakona o holdingu.