Premierki je vprašanja zastavljal Slavko Bobovnik.

_________________________________
Dovolil bi si reči, da je šlo za sekunde in za nohte. Prejšnji četrtek smo čakali na usklajen zakon.
Jaz ne bi rekla, da je šlo za sekunde in za nohte. Res pa je mogoče, da je ta del razprave oziroma javne obravnave zakona - če želite - trajal mogoče nekaj dlje. To je vse. Ključno pa je, da zakon začne veljati s 1. januarjem.

Ampak DeSUS-ov minister Tomaž Gantar se je danes na glasovanju vzdržal. Popoldne pa so iz Rusije, kjer je minister Erjavec, prihajali glasovi, da mu zakon, kakršen je v tem trenutku, ni všeč.
Gospod Erjavec meni ni povedal, kaj v zakonu mu ni všeč. Dejstvo je, da smo proračun na vladi sprejeli tudi z njegovim glasom. Dejstvo je, da je v proračunu prihodnje leto predvidenih približno 200 milijonov evrov s tega naslova in verjetno bi bilo prav, da bi takrat povedal, da ga te stvari motijo - če ga. Ampak jaz verjamem, da bo na koncu tudi Erjavec - kolikor se da - zadovoljen s tem zakonom.

Gospa premierka, za kakšno desetinko ste popustili kulturnikom, kmetom, pri Cerkvi, pa še nekaterim drugim, znižali ste osnovo s 100 na 85 odstotkov ocenjene vrednosti. Koliko od načrtovanih 205 milijonov evrov bo zdaj zmanjkalo?
Po naši oceni bo zdaj približno 20 milijonov evrov manj.

Kako jih boste nadomestili?
Glejte, to je ocena prihodkov. Jaz bom rekla, da v zadnjih treh mesecih letošnjega leta nekaterih drugih davčnih prihodkov - predvsem DDV-ja - dobimo več, kot smo v mesečnih načrtih načrtovali. Ampak naša naloga je, da pogledamo, ali bo treba določene odhodke še dodatno znižati ali pa lahko na katerem drugem davčnem viru kaj povečamo. V vsakem primeru pa se primanjkljaj ne bo povečal.

Ste prepričani, da gre za samo 20 milijonov? Vas kakšna večja luknja ne bo presenetila?
Mislite na prihodkovni strani? Ne. Prepričana sem, da smo bili pri načrtovanju pri drugih davkih celo konservativni. Konkretno, prihodke iz naslova sive ekonomije smo ocenili zelo, zelo konservativno oziroma jih kot prihodke v proračunu upoštevali manj, kot jih sami načrtujemo. To je prav zaradi varnosti, da ne bi bilo v naslednjem letu treba delati rebalansa.

Finančni minister Čufer je dejal, da ste odstopili od obdavčitve sakralnih objektov, češ da ne bi bili unikum v Evropi. Že prej so nekateri opozarjali, da gradivo ni najbolje pripravljeno. Da je površno. Zdi se mi, da razlaga to potrjuje.
Poglejte. Najprej je treba povedati, da bo Cerkev obdavčena popolnoma enako kot vsi drugi. Je pa res, da bi bili pri sakralnih objektih unikum v Evropi in zato je bila odločitev takšna, kot je bila. Jaz ne bom rekla, da je zakon pripravljen površno, treba je pa vedeti, da je to zelo, zelo zahteven zakon, zato je mogoče tudi priprava trajala nekaj dlje.

Pravzaprav so vsi dobili kakšno desetinko odstotka, edinole pri gospodarstvu ste ostali tam, kjer ste bili na začetku. Nič popuščanja.
Treba pa je povedati, da gospodarstvo tudi je tam, kjer je do danes bilo. To je pri 0,75 odstotka. V povprečju je bilo gospodarstvo tudi danes obdavčeno pri tej številki. Sem pa danes na vladi dala obljubo, da se bom tudi z obrtno zbornico - in če bo treba tudi z gospodarsko zbornico - še enkrat usedla skupaj in pogledala. Mislim pa, da je prav, da tudi oni priznajo, da bo gospodarstvo v povprečju enako obdavčeno kot do zdaj.

Se bo za kakšen odstotek zvišal tudi davek na promet z nepremičninami?
Za zdaj tega v tem trenutku ni na mizi. Je pa to bil eden izmed predlogov, ki so jih davčni svetovalci dali v pomoč vladi. Zdaj znaša dva odstotka. Ne vem, bomo pogledali predloge in se bomo takrat o njih pogovarjali, je pa dejstvo, da je to občinski davek.

Prav občine in tudi kmetje so napovedali ustavno presojo.
Tisti, ki misli, da je zakon v nasprotju z ustavo, lahko vloži ustavno presojo. Prepričani smo, da ni tako. Ne poznam argumentov. Višina prihodkov ostaja v naslednjih treh letih za občine enaka, kot je bila do zdaj. Tako da ne vem, kje bi bili njihovi argumenti proti ustavnosti.

Pa vendarle, gospa predsednica, povejte nam: na eni strani je ustavna presoja, na drugi strani potrebno število glasov poslancev v parlamentu. Če se ne bo izšlo, tako kot ste nameravali, kakšen je načrt B?
Glejte. Že večkrat sem povedala, moja vlada ne dela tega zato, ker bi ljudem rada jemala. Ampak zato, ker je edina druga alternativa na drugi strani. Odhodki so znižani na maksimum, se pravi, če bi želeli na odhodkovni strani najti dodatnih 200 milijonov evrov, bi bilo treba dodatno posegati v pokojnine, socialne pravice, šolstvo, in to smo se kot vlada zavezali, da ne bomo delali. Če tega davka ne bo, druge rešitve kot poseganje v te pravice, preprosto ni. Ni mogoče. Jaz upam, da se tega še kako zavedajo tudi gospod Erjavec in kolegi v parlamentu.

To se mi zdi pomembna ugotovitev. Ne bom ponovil. Vzemite davek na nepremičnine, sicer pridejo posegi v plače in pokojnine.
Da. Približno prav ste razumeli. Lahko pridejo tudi posegi v socialne transferje, kjer pa mislim, da je bilo v zadnjih letih narejenega kar nekaj, in tudi pri plačah javnih uslužbencev je bilo na letni ravni dogovorjenih prihrankov za okoli 200 milijonov evrov. Mislim, da to težko kdo reče, da ni nič. Zato so naši ukrepi tako na odhodkovni kot prihodkovni strani, samo malo širše je treba pogledati.

Veste, kaj vam očita opozicija. Da na odhodkovni strani delate premalo.
Verjamem, da bi oni to naredili drugače. Zmanjšali bi javni sektor, kot je rekel gospod Janša, za 40.000 ljudi. To pomeni ukiniti celotno državno upravo ali odpustili 10, 15 ali 20 odstotkov ljudi v šolstvu in zdravstvu. Mi tega na tak način ne rešujemo.

Opozicija je izračunala, da boste s temi davčnimi posegi povprečni slovenski družini v prihodnjem letu odnesli eno povprečno plačo. Ta matematika drži?
Ne. Jaz mislim, da ne drži. Mi bi lahko te izračune pokazali, razen če povprečna slovenska družina ne živi v hiši, vredni 300.000 evrov oz. še kaj več. Ampak mislim, da smo na žalost daleč od tega.

Prihodkov od prodaje državnega premoženja ni v proračunu. Mislim na Helios in vse preostale. Zakaj?
Iz enakega razloga kot sem prej povedala. Zato, da smo na varni strani, in vse, kar pride iz prodaje, je po zakonu o javnih financah lahko namenjeno samo in izključno za odplačilo dolga. S tem ne moremo financirati tekočih odhodkov, kot so pokojnine, zato je skoraj nepomembno, ali je v proračunu. Če pride, bomo hitreje odplačali dolg.

Eno podjetje je prodano, drugo je v postopku prodaje. Vsi čakamo Telekom. Prihodnje leto?
Za zdaj je načrt tak, da bo prodaja končana prihodnje leto. Mislim, da bo v kratkem podpisana pogodba z na razpisu izbranim finančnim svetovalcem, ki bo to prodajo peljal. Treba pa je povedati, da se tako velika podjetja, kot je Telekom, ne prodajo čez noč. Še enkrat, vsi postopki morajo biti popolnoma transparentni, da ljudje ne bodo dvomili o nobenem koraku znotraj postopka.

Pol leta vladanja je za vami. Ponosni na ta čas?
Ja, jaz bom rekla, da sem ponosna na ta čas. Ponosna na ministre, ki so trdo delali. Mislim, da so tudi rezultati, ki smo jih dosegli, vredni tega ponosa.

Žal moram nekoliko poseči v ta vaš ponos. 25 odstotkov državljanov je na začetku reklo, da vas ne podpira. Zdaj je takšnih 68 odstotkov.
Ko sprejemate nepriljubljene ukrepe in varčevanje na eni strani ter dvige davkov na drugi strani, mislim, da ljudem tega ni za zameriti. Jaz se trudim stvari razložiti, zakaj delamo in peljemo tako, težko pa verjamem, da bo kdo rekel: bravo Alenka, bravo ta vlada, če ukrepi morajo biti takšni, ki niso všečni in ljudi - kakor koli obrnemo - na nek način prizadenejo.

Če državljani tega ne bodo rekli, kaj pa bo rekla delegacija Mednarodnega denarnega sklada, ki je danes prišla v Slovenijo?
Prepričana sem, da bosta tako Evropska komisija kot delegacija rekli, da smo na pravi poti. S tem pa, da je treba vedeti, da se v šestih, sedmih mesecih ne da popraviti vseh napak preteklosti.

Že kakšna slaba novica iz stresnih testov za slovenske banke?
Ne, za zdaj ne in kakšne prav zares slabe niti ne pričakujem.

Vendarle, čudne milijarde se omenjajo zadnje čase.
Poglejte, to so vse špekulacije, in to popolne špekulacije. Številke so različne, niti ena izmed njih ne drži. Edina, ki zdaj drži, je tista, ki jo je prav tako na podlagi obremenitvenih testov naredila Banka Slovenije. To imamo v rebalansu državnega proračuna in je okoli milijarde evrov. Vse drugo so popolne, popolne špekulacije.

Vaš finančni minister pravi, naj trojka nikar ne pakira kovčkov za pot v Slovenijo. Kaj pravite vi?
Se absolutno strinjam z njim.