Po njegovih besedah bo približno polovica tega iztržka šla občinam, polovica pa proračunu, ki pa bo za okoli 15 milijonov evrov manjši, kot je bilo sprva predvideno. Vlada - zakon so skoraj soglasno podprli vsi ministri, vzdržal se je minister za zdravje Gantar, zunanjega ministra Erjavca pa na seji ni bilo - se je poleg tega odločila, da bo stopnja za rezidenčne stanovanjske nepremičnine ostala pri 0,15 odstotka, za nerezidenčne pa 0,50 odstotka. Davčna osnova, ta bo začela veljati po prehodnem obdobju enega leta, za stanovanjske nepremičnine pa bo namesto 80 znašala 85 odstotkov vrednosti, ki jo bo v svojih evidencah zavedel Gurs, za preostale nepremičnine pa 100 odstotkov ocenjene vrednosti.

Za nerezidenčna stanovanja v veljavi ostaja višja davčna stopnja, k čemur je vlado napeljala predvsem široka podpora takemu ukrepu, je pojasnila Vraničarjeva. Pri tem je odsvetovala selitve samo zaradi davčne obremenitve, kar se je nanašalo na zelo verjetne scenarije prijavljanja novih stalnih bivališč po morebitni uvedbi davka.

Socialno šibkejši bodo plačevali manj
Popravljena različica predloga zakona po novem vsebuje tudi korektiv za socialno najšibkejše, ki bodo upravičeni do 50-odstotnega znižanja davka, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Tudi za invalide je predvideno znižanje davčne obveznosti za 30 odstotkov. Vsak posameznik bo lahko zaprosil tudi za obročno odplačevanje, če bo ustrezal kriterijem za socialno šibke skupine.

Vpeljana je tudi možnost konverzije davka, in sicer se bo namesto plačila davčni dolg lahko vpisal na dolžnikovo nepremičnino. Davek pa bo nato plačan ob prodaji ali zamenjavi lastništva, je bilo pojasnjeno po seji vlade.

Iz obdavčitve pa so izvzeti še kulturni spomeniki, gasilski domovi in sakralni objekti v najožjem pomenu besede, se pravi tisti, ki se uporabljajo le za bogoslužje. Za to so se odločili, ker bi bili edina država v Evropi, ki bi obdavčila takšne objekte, je pojasnil Čufer. Davka bodo oproščeni tudi neplodna zemljišča ter varovalni gozdovi in gozdni rezervati.
Glede možnosti pritožbe je Vraničarjeva dejala, da predlog omogoča polni pritožbeni postopek. Ker je davčna osnova vrednost na podlagi množičnega vrednotenja, se pa ne more upoštevati individualno vrednotenje. Če se bo s pritožbo izkazalo, da so bili vhodni parametri pri določenem vrednotenju uporabljeni napačno, bo davčna uprava pozvala geodetsko upravo, naj opravi novo vrednotenje.

Seja brez Erjavca
Pred prejšnjo sejo vlade je predsednik DeSUS-a Karl Erjavec dejal, da njegova stranka predloga ne bo podprla, če ta ne bo usklajen z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS), saj naj bi davek težko obremenil veliko upokojencev. V ZDUS-u po sestanku s premierko konkretno o dogovoru niso želeli govoriti, naj bi pa zakonski predlog vseboval določene rešitve za zaščito zavezancev z najnižjimi dohodki. Erjavca sicer na seji vlade ni bilo, saj je na obisku v Rusiji.

"Kdor ne podpira davka, ne podpira proračuna"
Pred sejo vlade je minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan (SD) na Erjavčeve pomisleke odvrnil: "Za zdaj davka ne komentiramo, a na ta davek je vezan proračun in tisti, ki ne podpira davka, ne podpira proračuna. Verjamem, da bo po seji doseženo soglasje."

Tudi predsednik SD-ja Igor Lukšič, ki zavrača možnost, da koalicija glede davka ne bi bila usklajena, pričakuje sprejetje davka. "Prepričan sem, da se bo DeSUS odločil za stabilnost države," je dejal. Lukšič je še dodal, da sakralni objekti ne bodo obdavčeni, saj naj bi bila to praksa povsod po Evropi, Slovenija pa ne želi biti izjema. Cerkev pa bo morala davek še vedno plačati za druge objekte v njeni lasti.

Stopnje ostajajo bolj ali manj nespremenjene
Za poslovne in industrijske nepremičnine ostaja v veljavi predvidena stopnja 0,75 odstotka, za kmetijske stavbe 0,30 odstotka, za druge stavbe (npr. javne stavbe) pa 0,50 odstotka.

Tudi stopnja za kmetijska zemljišča ostaja 0,15 odstotka (z omejitvijo za leto 2014 do 25 evrov na hektar), za gozdna zemljišča 0,07 odstotka (z omejitvijo za leto 2014 do 10 evrov na hektar), za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo 0,75 odstotka, za zemljišča za energetsko rabo 0,40 odstotka in za druga zemljišča, torej stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb in podobno, pa 0,50 odstotka.

Najprej državi, nato tudi občinam
Prva tri leta bi šel prihodek od davka v celoti v državni proračun, občine pa bodo nato dobile nazaj enak znesek, kot so ga lani pobrale z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Polovica davka bo šla v proračun, polovica pa občinam, pri čemer bi občine lahko za svoj del priliva stopnje davka znižale ali zvišale za do 2,5-krat.

Zakon je sicer sprožil veliko nasprotovanja. Poleg opozicije mu nasprotujejo tudi Gospodarska in Obrtna zbornica, številne civilnodružbene skupine ter agrarne in verske skupnosti. Civilna družba za pravično Slovenijo in Slovenska kmečka zveza sta omenjali tudi možnost državljanske nepokorščine.