Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je spomnil, da je imela Slovenija v času krize enega največjih padcev BDP-ja v evropski denarni uniji.

Slovenija bo glede na v četrtek predstavljeno Umarjevo jesensko napoved gospodarskih gibanj letos dosegla dvoodstotno gospodarsko rast, celotno evrsko območje pa bo po na začetku meseca objavljeni oceni Evropske centralne banke (ECB) letos sklenilo z 0,9-odsotno krepitvijo bruto domačega proizvoda (BDP).

Ne pozabimo dogajanja od leta 2008 naprej
Prvi mož Umarja je na četrtkovi predstavitvi najnovejše napovedi opozoril, da je treba pri optimistični številki za Slovenijo upoštevati, kaj se je v državah evrskega območja dogajalo v času po izbruhu krize oz. po letu 2008. Padec gospodarske dejavnosti, hkrati pa poslabšanje razmer na trgu dela in v javnih financah, je po njegovih besedah doletela večino držav, a so bile med njimi pomembne razlike. Slovenija je bila v skupini z največjim krčenjem gospodarstva, BDP pa se je bolj skrčil le v dveh evrskih državah, je pristavil.

"Ko se začne z relativno nizkih ravni, je dvoodstotna gospodarska rast sicer spodbudna, lahko celo rečemo, da nadpovprečna, a to dejansko pomeni razmeroma skromno gospodarsko rast, ki Sloveniji nikakor ne omogoča, da bi ponovno začela dohitevati bolj razvite države," je opozoril Vasle.

Če bi se želeli znova približati najuspešnejšim evrskim državam, bi morala biti rast slovenskega gospodarstva še precej krepkejša.

V najboljših letih smo zaostajali okoli 10 odstotkov
V času pred gospodarsko krizo je bila povprečna rast BDP-ja v evrskem območju od dva do 2,5 odstotka, v Sloveniji pa približno štiri odstotke, je navedel direktor Umarja. "Dvakrat večja rast nam je omogočala, da smo se v 10, 15 letih pred krizo zelo približali povprečni razvitosti. Takrat smo zaostajali približno deset odstotkov. Ta globlji padec med krizo pa nas od tega povprečja oddaljuje, ne približuje," je ponazoril.

Umar je v jesenski napovedi občutno izboljšal oceno gospodarskih gibanj v Slovenji za letos. Če je spomladi napovedoval 0,5-odstotno rast BDP-ja, zdaj pričakuje kar dvoodstotno rast. Napovedi za leti 2015 in 2016 je zvišal za 0,9 oz. 0,3 odstotne točke, na 1,6 odstotka.

Evrskemu območju napovedana manj kot odstotna rast
ECB je medtem v septembrski napovedi evrskemu območju za letošnje leto napovedal 0,9-odstotno gospodarsko rast, s čimer je napoved v primerjavi z junijsko znižal za 0,1 odstotne točke. Za prav toliko se je poslabšala tudi napoved gospodarske rasti držav z evrom v letu 2015, ki bo tako 1,6-odstotna. Za 0,1 odstotne točke, na 1,9 odstotka, pa se je izboljšala napoved rasti BDP-ja evropske denarne unije za leto 2016.