Vlada je v državni zbor poslala zakonski predlog, po katerem bo državljanom Hrvaške, kot edinim prebivalcem EU-ja, Slovenija še naprej omejevala zaposlovanje. Ob vstopu Hrvaške v EU leta 2013, se je le nekaj manj kot polovica članic EU-ja (13) odločila, da bo izkoristila možnost prehodnega obdobja za omejevanje prostega pretoka delovne sile iz Hrvaške. To lahko traja največ 7 let, Slovenija pa se je odločila za dve leti, rok se izteče prvega julija.

Na Hrvaškem so, vsaj po medijskem poročanju, pričakovali, da med Slovenijo in Hrvaško ne bo več omejitev glede pretoka delovne sile, ne nazadnje naj bi se za odpravo omejitev odločila tudi med hrvaškimi iskalci zaposlitve bolj priljubljena Nemčija.

"V Sv. Martinu na Muri se pripravljamo na to, da bodo prišli delavci iz sosednjega Prekmura. Ta slovenska regija je potencialen vir naše delovne sile, gospodarski položaj je tam kar slab, tako da bi del tamkajšnjih delavcev prišel na delo k nam. Zakaj pa ne, saj smo tudi mi nekdaj delali tam, oddaljeni pa smo zgolj nekaj kilometrov," je za hrvaški dnevnik Jutarnji list povedal občinski načelnik iz Svetega Martina na Muri, ki velja za eno najpomembnejših turističnih destinacij na severu Hrvaške. Interes za zaposlovanje slovenskih delavcev pa naj bi imela tudi gradbena podjetja.

Priporočljiv in pravičen ukrep
Toda na ministrstvu za delo so ocenili, da je treba zaščititi slovenski trg dela pred prostim zaposlovanjem hrvaških državljanov, zato na vladi menijo, da je podaljšanje prehodnega obdobja za nadaljnja tri leta "priporočljiv in upravičen ukrep."

"Ne glede na to, da je stanje na slovenskem trgu dela nekoliko boljše, kot je bilo leta 2013, in da napovedi za prihodnje obdobje nakazujejo gospodarske rasti in pozitivno gibanje zaposlenosti, je še vedno potrebna previdnost. Predvsem, ker se Slovenija, na kar opozarjata tako OECD kot Evropska komisija, spopada s strukturno brezposelnostjo, velikim deležem nizko izobraženih brezposelnih in nizko stopnjo zaposlenosti nizko izobraženih. Poleg tega pa se starostna skupina brezposelnih med 30. in 39. letom v Sloveniji povečuje in je konec leta 2014 in marca 2015 dosegla že skoraj 24 odstotkov. To pa je tudi struktura hrvaških državljanov, ki so se zaposlovali v Sloveniji po letu 2013," so pojasnili na ministrstvu za delo in dodali, da ima pač prednost aktivacija slovenskih brezposelnih oseb.

Ob tem so sicer ugotavljali, da je zaposlovanje tujcev v zadnjih dveh letih zaradi posledic krize izrazito upadlo. Zaposlovanje hrvaških državljanov se je sicer v zadnjih dveh letih le malenkost zmanjšalo (1,5 odstotka). Povečalo pa se število napotenih delavcev iz Hrvaške (z 2.236 v letu 2013 na 4.186 v letu 2014), saj na področju prostega pretoka storitev ni omejitev.

"Ob uvedbi prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov je mogoče predvideti povečanje zaposlovanja hrvaških državljanov, saj gre za državo s primerjalno nižjim življenjskim standardom in za državo, na katero meji Slovenija. Prav tako pa je Hrvaška država, ki se zaradi krize spopada z vse večjim izseljevanjem," še menijo na ministrstvu.

Omenjeni zakonski predlog sicer prinaša nekatere novosti glede možnosti zaposlovanja hrvaških delavcev, in sicer regulira samo nove zaposlitve hrvaških državljanov, ki bodo po dveh letih bivanja v Sloveniji imeli prost dostop na slovenski trg dela. Poenostavili pa bodo postopke izdaje delovnega dovoljenja za Hrvate, kjer bo ključno le to, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb.