Odločitev o prekinitvi koncesijske pogodbe s konzorcijem na čelu s splitsko družbo Konstruktor je bila pričakovana, saj Hrvati niso dobili bančnih zagotovil za 2,77 milijarde evrov vredno pogodbo. Vlada v Podgorici bo zdaj nadaljevala pogajanja z naslednjim ponudnikom z lanskega javnega razpisa, grško-izraelskim konzorcijem Aktor.

Avtocesta bo dolga 170 kilometrov in bo povezovala pristaniško mesto Bar s severno mejo s Srbijo.

Črnogorski minister za promet in infrastrukturo Andrija Lompar je po seji vlade povedal, da morajo biti pogovori z Aktorjem končani v prihodnjih štirih tednih. Lompar je izrazil obžalovanje, da so prekinili pogodbo s Konstruktorjem, saj je bila njegova ponudba izredno ugodna.

Aktor je ponudil, da bo gradbeniško izredno zahtevno avtocesto skozi črnogorske planine zgradil za 3,92 milijarde evrov. Po mnenju črnogorskega dnevnika Dan bo to pomenilo, da gre za najdražjo cesto vseh časov na svetu.

Dražje od Slovenije in Hrvaške
Dan je izračunal, da bo gradnja prvega odseka, ki bo dolg 43,5 kilometra, stala 1,24 milijarde evrov, kar v povprečju pomeni 28,5 milijona evrov za kilometer. Časopis je to primerjal z gradnjo kilometra avtoceste v Sloveniji, ki je stal 9,77 milijona evrov ne glede na neugodno konfiguracijo zemljišč, medtem ko je najzahtevnejši odcep avtoceste od Zagreba do Dubrovnika povrečno stal 7,14 milijona evrov za kilometer.

Lansko zmago hrvaškega konzorcija na javnem razpisu so na Hrvaškem označili kot "posel stoletja", ki pa je propadel po tem, ko Konstruktorju in zagrebškemu inštitutu za gradbeništvo (ISH) v osmih mesecih ni uspelo dobiti zagotovil.

Lompar je pojasnil, da so hrvaškemu konzorciju najprej dali šest mesecev časa za bančna zagotovila, nato še dva meseca, na koncu pa so se odločili, da bi nadaljnje zavlačevanje ogrozilo celoten projekt. Minister upa, da bo grško-izraelski konzorcij zničal ceno, ki je za 1,2 milijarde večja od hrvaškega konzorcija.

"Hrvati ne bi imeli veliko koristi"
Gospodarski strokovnjak Ljubo Jurčić je za hrvaški Večernji list dejal, da hrvaško gospodarstvo ni veliko izgubilo zaradi propadlega posla v Črni gori. "To je bil zavajajoč posel," pravi Jurčić in pojasnuje, da bi imel od njega korist le hrvaški konzorcij, Hrvaška pa bi dobila sloves gradbinca.

Hrvaško gospodarstvo koristi namreč ne bi imelo, ker bi se večina sredstev namenila za nakup uvoženih strojev, material bi bil iz Črne gore, medtem ko bi zaradi dražje hrvaške delovne sile dela zagotovo izvajali cenejši delavci, pojasnuje Jurčić, ki meni, da bi Konstruktor zaslužil največ do deset odstotkov skupne vsote.