V Zagrebu je družina Žamboki odprla 350 kvadratnih metrov veliko trgovino Žabac, v kateri ponujajo hrano, ki je od 50 do 90 odstotkov cenejša kot v drugih trgovinah z živili. Kako jim to uspe? Police polnijo s presežki iz tovarn, z izdelki, ki imajo poškodovano embalažo ali so pred potekom roka uporabe.

Številni Zagrebčani so tako pohiteli po nakupih v novo trgovino s poceni hrano, ki so jo odprli pretekli ponedeljek, in se hitro prepričali, da je za nekaj evrov mogoče kupiti veliko več hrane kot v drugih trgovinah z živili.

Nekateri so novinarjem zadovoljno kazali polne vrečke, v katerih so bili olje, čokolada, marmelada, klobasa, začimbe, testenine, juhe, čaji, kis in številni drugi izdelki znanih blagovnih znamk, ki so jih kupili za drobiž. Mešana moka za palačinke je bila na začetku tedna najcenejši proizvod, saj so kilogram prodajali po 10 lip (1,3 centa), medtem ko je s polic med prvimi izginila cedevita.

Želijo zmanjšati količine zavržene hrane
Gre za zagonsko podjetje, ki je prvo majhno trgovino s poceni hrano odprlo lansko jesen v središču Zagreba. Osnovna ideja je ponuditi poceni hrano vsem prebivalcem in preprečiti, da bi hrana končala v smetnjakih.

V družini Žamboki so poudarili, da od proizvajalcev kupujejo presežke, izdelke, ki bi končali v smeteh zaradi neustreznega pakiranja, in izdelke pred potekom uporabe. Pri nekaterih izdelkih nimajo zaslužka, dobiček pa ustvarjajo z množično prodajo. Zadovoljni so, ker so številne tovarne ugotovile, da se lahko rešijo presežkov, ob tem pa trgovini s poceni hrano ponujajo tudi popuste.

Na policah imajo tako vsak dan nove izdelke različnih proizvajalcev in dobaviteljev, tudi čistila in izdelke za osebno higieno, so še povedali.

Ne bo pa ostalo le pri eni trgovini v Zagrebu. Najprej se nameravajo širiti v Zagrebu, zatem sledi ofenziva na celotno državo, kjer želijo odpreti celotno verigo tovrstnih trgovin.

Model tudi za Slovenijo?
Nov poslovni model bi lahko prenesli v prakso tudi v Slovenijo. Ena izmed mogočih uporab bi bila v socialni trgovini. V mariborski Sotri, ki nudi cenejše osnovne izdelke za socialno ogrožene ljudi, se namreč borijo za obstoj.

Trgovino je vzpostavilo Slovensko združenje za duševno zdravje Šent konec leta 2013. Za postavitev trgovine so pridobili evropski denar, ki pa ga je avgusta 2015 zmanjkalo in zdaj mora trgovina sama preživeti na trgu.

"V tujini, kjer takšne trgovine dobijo vse blago podarjeno ali pa jim stroške obratovanja krijejo občine, mnogo lažje poslujejo. Ker pri nas tega ni, smo že od vsega začetka vedeli, da se bomo slej ko prej spopadli s težavami," je pojasnila direktorica trgovine Iva Poropat, ki to funkcijo opravlja prostovoljno poleg redne službe, kar je tudi največja težava.

"Če ne bomo dobili osebe, ki bi vse to prevzela, mislim, da ne bomo vztrajali, ker tako ne gre naprej. Potrebujemo navdušenca, ki bi stvari povezoval, iskal priložnosti na trgu in vodil vse skupaj," je opozorila.

Do nakupa v Sotri so upravičeni tisti, katerih mesečni prihodek ne presega 450 evrov. Dobavitelji izdelke zagotavljajo v obliki donacij, nekateri pa jih prodajajo po nižji ceni. Po besedah Poropatove so z njihovim sodelovanjem zadovoljni, čeprav to še zdaleč ni v takšnem obsegu kot v tujini. Upa, da bo z najnovejšimi zakonodajnimi spremembami, ki naj bi dobaviteljem omogočale oprostitev plačila DDV-ja za podarjeno blago, tudi to bolje.