Tako je na Statističnem dnevu na Brdu pri Kranju, ki je letos posvečen hrani, opozorila direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki meni, da smo slovenski potrošniki koš za smeti za hrano, ki je v drugih državah ne prodajo.

Pojasnila je, da so v mlekarni sami vedno gojili pošten odnos do kmetov in kupcev, ki jim povedo, kako delajo in zakaj imajo njihovi izdelki višjo dodano vrednost. "Kupec ve, kaj dobi za kak cent več, ki ga plača za mleko," je dejala.

Opozorila je, da smo potrošniki obsedeni z nizkimi cenami. V Sloveniji smo pri mleku 120-odstotno samooskrbni, a še vedno uvozimo 49 odstotkov mlečnih izdelkov, ki napolnijo trgovske police in gostinske lokale. "Smo koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo. Ker smo na stežaj odprli svoja vrata in z veseljem sprejmemo, kar nam od drugod pripeljejo," je dejala.

Slabe prehranske navade Slovencev
Kot je opozorila, se začnejo prehrambne navade vzgajati že v vrtcih. "Tam je pomembno, kakšni izdelki se kupujejo, tudi prek javnih naročil. Žalostno je, da je še vedno merilo najnižja cena, za naše otroke, starostnike," je dejala.

Če kupimo 10 dekagramov dobrega sira po nekoliko višji ceni, je manjša možnost, da ga bomo zavrgli, kot če kupimo kilogram poceni sira, meni prva dama Planike, ki je poudarila, da je poceni nakup na koncu vedno drag nakup. "Raje kupujmo manj in to bolj kakovostno," je dodala.

Sicer je prepričana, da je vsa slovenska živilska industrija dobra in varna. Ko se odločamo o nakupu hrane, moramo po njenih besedah razmisliti o svojem zdravju, ki je najpomembnejše. "Boli me, ko koga slišim, da kaj pa je to kaj takega, če je dal za nakup avtomobila 1.000 evrov več. Se to vprašamo pri kruhu, mleku, kjer je nekaj centov razlike? Naj bo to vodilo pri naših nakupnih navadah," je še potrkala na vest kupcev Lipušček Miklavičeva.

Tudi Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozoril, da so prehranske navade Slovencev še vedno slabe in da ni mogoče pričakovati, da se bodo spremenile v kratkem času. Trendi se sicer nekoliko izboljšujejo, predvsem pri šolarjih, kjer je sadje vse bolj priljubljeno, manj pa je popularna zelenjava, ki jo uživa tudi vse manj odraslih.

Tretjino pridelane hrane v svetu zavržemo, po drugi strani pa zbiramo denar za lačne, je opozorila Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja. Prepričana je, da če bi pravilno naslavljali problematiko prehrane, bi s tem reševali tudi posledice podnebnih sprememb.

Mleko "z višin" bi bil lahko glavni slovenski proizvod
Da je izjemnega pomena izkoristiti območja z omejenimi dejavniki kmetovanja, je poudaril Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Tri četrtine Slovenije namreč ležijo prav na takih območjih. Preveč mleka in mesa priredimo s krmo v ravninskem delu, je dejal in poudaril, da pa se na omejenih območjih meso in mleko priredita s surovinami, ki so za prehrano za ljudi neuporabne.

Slovenija bi se po Verbičevem mnenju morala nujno povezati s sosednjimi državami v alpskem svetu in dvigniti ugled prehranskih proizvodov na območjih z omejenimi dejavniki. Veliko priložnosti je predvsem pri senenem mleku. Mleko, prirejeno na območjih z omejenimi dejavniki, je lahko glavni slovenski proizvod, ravninska območja pa potem izkoristimo za rastlinsko pridelavo, je menil Verbič.

Med proizvajalci hrane je močno prisoten občutek, da je to, kar pridelajo, brez vrednosti, je priznal direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik, ki si želi v sektor pripeljati pozitivno energijo. "Gradimo lahko na tem, da je proizvodnja hrane v Sloveniji visoko kakovostna. Kar pridelujemo, je dejansko hrana na načelih tradicionalne proizvodnje, tudi živilska industrija vztraja pri tradicionalnih metodah predelave, ni bližnjic," je dodal.

Meni, da imamo še vedno razmeroma dobro vzpostavljen zadružni sistem, ki ima ključno vlogo pri odkupu, večina živine in mleka se odkupi prek zadrug, tudi žit. Ta sistem kaže nadgraditi. "Imamo podlago, da malodušje spremenimo, čakajo nas še potrebni koraki," je še dejal Ravnik.

(Pre)nizka samooskrba
Tadeja Kvas Majer s kmetijskega ministrstva je priznala, da mora ministrstvo pripraviti vse vzvode, ki služijo pridelovalcem in živilskopredelovalni industriji. "Prvič v zgodovini smo zaščitili trajno varovana kmetijska zemljišča, cilj je, da jih ohranimo vsaj 350.000 hektarjev," je dejala in dodala, da si želi večjo zavest potrošnikov, ki bi z veseljem kupovali slovenske proizvode.

Po površini njiv na prebivalca (851 kvadratnih metrov) je Slovenija krepko pod evropskim povprečjem, pa tudi pod povprečjem sosednjih držav. Kmetijska gospodarstva po Sloveniji sicer uporabljajo skoraj 477.000 hektarjev kmetijskih zemljišč oz. približno četrtino ozemlja, vendar je več kot polovica teh zemljišč trajnih travnikov in pašnikov, saj se kar 80 odstotkov kmetij ukvarja z živinorejo.

Dosežene stopnje samooskrbe so odsev tega stanja - pri živinorejski proizvodnji so stopnje visoke, pri rastlinskih pridelkih pa precej nižje - pri žitih 73 odstotkov, pri krompirju 59 odstotkov, pri zelenjavi 39 odstotkov in pri sadju 47 odstotkov. Slovenija je zato neto uvoznica hrane, saj se doma pridela manj kot polovica porabljene hrane.