Kmetijsko ministrstvo je pred dnevi začelo kampanjo za promocijo slovenske hrane, imenovano "Naša super hrana". Z njo razširja ozaveščenost o novi shemi kakovosti Izbrana kakovost - Slovenija, podvigu slovenskih pridelovalcev in predelovalcev. Vsi skupaj sporočajo, da je Slovenija kraj, kjer se pripravi veliko zelo dobrih, kakovostnih živil, tako zaradi krajevnih posebnosti in majhnosti kmetij kot zaradi raznolikega podnebja in drugih naravnih danosti.

Takšnih kampanj, ki pozivajo k nakupovanju lokalno pridelane in predelane hrane, je bilo že precej. Kupujem slovensko, Kupujmo domače, Bodimo pozorni na lokalno poreklo ... A te so bile razdrobljene, pobudniki so bili ali posamezni sektorji ali samo ministrstvo za kmetijstvo. Ta pa je prva, v kateri se združujejo vsi sektorji pridelave, predelave in promocije/prodaje hrane - in vsi k njej tudi denarno prispevajo. Po navedbah ministrstva bo v okviru treh let trajanja vsaka stran pokrila za okoli 1,5 milijona evrov.

Kaj pomeni značka na etiketi
V osnovi gre za značko, ki bo prilepljena na izdelke na trgovinskih policah; kot 'bio', 'eko' in kopica že obstoječih. Kupcu bo zagotavljala, da je bilo živilo pridelano in predelano v Sloveniji in da ni prepotovalo več kot določeno število kilometrov. S krajšanjem verige od izvora do potrošnika se ohrani več okusa in več pomembnih sestavin. V kampanji navajajo primer češenj, ki ob obiranju vsebujejo okoli 6 miligramov vitamina C na 100 gramov sadja, po tednu dni pa 2,5 miligrama. Poleg tega je potrebnih manj kemikalij za daljšanje roka trajanja in manj zamrzovanja. Potrošnik bo lahko na izdelku videl, kdo ga je izdelal in od kod so surovine, kmet pa bo imel na voljo informacije, kje je bil prodan. Blago je sledljivo "od vil do vilic", zagotavljajo na ministrstvu.

Živilo bo podvrženo višjim standardom kakovosti od tistih, ki jih zahteva država. Živali denimo ne bodo smele prejemati določene vrste krme, ki jih po zakonodaji sicer lahko, ob prejemanju antibiotikov pa se bo čas do zakola podaljšal itd. Takšne višje standarde, navaja ministrstvo, so določili za vsak sektor posebej v njem sodelujoči oziroma "reprezentativna skupina" določenega sektorja. Standardi so vidni v javno objavljenih specifikacijah. Za zdaj sta luč dneva ugledali prvi dve, za mleko in mlečne izdelke ter za goveje in perutninsko meso. Ti dve področji namreč sodelujeta že letos, v prvem letu kampanje, prihodnje leto se pridružuje sadje, leta 2018 še zelenjava.

Za sadje je specifikacija še v obliki predloga.

Sistematična in redna kontrola
Vsi sodelujoči pri- in predelovalci bodo podvrženi sistematičnim, rednim pregledom, ali res sledijo vsem smernicam in pogojem. Torej, poleg dnevne (veterinarske) inšpekcije bodo certificiranci prejemali še obiske naslednjih treh družb oz. institucij: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor. Certifikate bodo obnavljali enkrat letno. Ob tem na ministrstvu zagotavljajo, da je sistem nadzora nad proizvodnjo hrane v Sloveniji "že zdaj zelo dober" oziroma da spada med boljše v Evropski uniji.
Kako je s perutnino
Ker so piščančjerejci svoj del že javno predstavljali, na njihovem primeru poglejmo, kaj značka v resnici pomeni. Če ima kilogram piščančjih prsi na polici značko Izbrana kakovost - Slovenija, pomeni, da je bil piščanec v Sloveniji izvaljen, rejen, zaklan in razkosan. Tako se načeloma ne more zgoditi lanska afera, v kateri so inšpektorji odkrili goljufive mesarje. Ti so zavajali, da je meso slovenskega izvora, a je bilo pri nas zgolj razsekano ali zapakirano. Prevar je veliko tudi zato, ker ima Slovenija na tem področju zelo nizko samozadostnost; le 20 odstotkov svinjskega mesa je dejansko domačega.

Prevoz žive perutnine je dovoljen v polmeru največ 200 kilometrov, imena rejcev morajo biti navedena vse do etike posameznega kosa v maloprodaji, kar morajo voditi natančne evidence, zahteva specifikacija.

Česa vse ne smejo jesti
Posebej dolg je seznam za perutnino nedovoljenih krmil. Rejci navadno pripravljajo zelo različne mešanice krmil, glede na to, kakšen je njihov cilj pri vzreji. Pri tem uporabljajo raznolike sestavine, vse od morskih sadežev, žit do beljakovin živalskega izvora. Ravno to je ključen poudarek specifikacije za perutnino: krmni obroki za piščance ne smejo vsebovati živalskih beljakovin.

Še nekaj drugih krmil, ki jih piščanci pod značko ne smejo jesti (preostali pa jih lahko): krompirjevi olupki, kavne luščine, tropine citrusov, olje iz ribjih jeter ter ribja moka, zgoščeni ribji sok, kozice. Seznama še ni konec: perjad ne sme uživati beljakovinskih proizvodov fermentacije mikroorganizmov, ki so zrasli na zemeljskem plinu; pa moke iz prašičje krvne plazme, prašičjega hemoglobina, hidroliziranih živalskih beljakovin ter želatine.

Za goved je seznam skoraj povsem enak, imajo pa govedorejci še en pogoj: živini morajo v obrokih zagotavljati vsaj polovico voluminozne krme, torej raznih vrst sena. Tudi za goved velja maksimalna prevozna pot v polmeru 200 kilometrov od izvora, prevoz pa ne sme trajati več kot osem ur.

Antibiotiki zgolj za bolezni
Posebej so se v specifikacijah posvetili rabi antibiotikov, ki je v reji zelo razširjena. Tako so izrecno zapisali, da je raba antibiotikov dovoljena izključno za individualno zdravljene živali, ki se mora izvajati pod veterinarskim nadzorom. Pri tem morajo upoštevati smernice za preudarno rabo zdravil, postopek pa dokumentirati in arhivirati.
Antibiotiki se pri reji pogosto rabijo zaščitno in v večjih količinah, dobijo jih vse rejene živali, da sproti pobijajo morebitne okužbe. Slovenija je v tem oziru v precej boljšem položaju, saj je glede na poročilo Evropske agencije za medicino med štirimi državami, ki so uporabo najbolj omejile.
"Visoki standardi kakovosti"
Enega izmed sodelujočih, Pivka perutninarstvo, smo povprašali, kakšna bo dejanska razlika med "običajnimi" piščanci (ter izdelki iz njih) ter tistimi, ki se bodo ponašali z značko Izbrana kakovost. Izkaže se, da vsaj v primeru tega podjetja razlike ni. "Visoke standarde kakovosti smo zagotavljali že pred pridobitvijo certifikata IK," so pojasnili. Že do zdaj namreč niso uporabljali živalskih proteinov v krmi, čeprav zakonodaja to dovoljuje, je za MMC zapisal predsednik uprave Janez Rebec. Prav tako njihova krma ni vsebovala drugih dovoljenih, a v novi specifikaciji prepovedanih krmil. Večina rejnih površin je od centrale oddaljena manj kot 30 kilometrov (v primerjavi z zahtevanimi 200) in vsi piščanci so lokalno vzrejeni, podvrženi dnevnim pregledom veterinarske uprave ter ostalih kontrolorjev.
"Proizvajalci mesa, ki prihaja na naš trg iz tujine, živali kupujejo na odprtem trgu in imajo za potrošnika nepreverjeno poreklo in kakovost," je zapisal Rebec.

Izplen kampanj
Pivka je torej že do zdaj izpolnjevala pogoje iz klasifikacije. V čem je torej smisel podviga? Ozaveščenost potrošnikov. Do zdaj so namreč sodelovali že pri več takšnih kampanjah in se priključili več različnim certifikatom kakovosti, a z omejenim izplenom. Za svojo znamko Pivški piščanec so pridobili dva; krmijo ga z lanenim semenom, njegovo meso pa se ponaša z vsebnostjo maščobnih kislin omega 3 - kot losos, torej. Tretji certifikat se nanaša na vsebnost selena - ta deluje kot antioksidant - pridobljen je bil leta 2013. Vse to je povezano z višjimi stroški, saj ohranjanje certifikata ob vseh kontrolah ni zastonj. Toda izplen je bil omejen.

"Želeli bi si, da bi kupci prepoznali kakovost. Certifikat Višja kakovost za Pivškega piščanca z omega 3 smo pridobili že leta 2008. Meso je na pogled in po okusu enako obstoječemu, zato smo javnost pospešeno informirali o koristih [za zdravje dod. av.], a učinek ni bil takšen, kot bi želeli."

V tujini je očitno nekoliko drugače. Rebec je spomnil na primer Velike Britanije, kjer so meso z omega 3 na trgu prvič ponudili letos (osem let za Pivko), mediji pa so o tem poročali kot o prvi svetovni pridobitvi in pomembni zdravstveni novosti.
Več pri javnem naročanju
Na medijski konferenci pred dnevi je kmetijski minister Dejan Židan predstavil še en vidik državne podpore podvigu. Že danes uredba o zelenem javnem naročanju, ki nalaga desetinski delež ekološke proizvodnje. Ministrstvo ima v pripravi prenovo uredbe na način, da bo moralo biti vsaj pet odstotkov živil iz sheme Izbrana kakovost.
Prevare in nižja kakovost
Na Češkem izvedena raziskava je pokazala, da so v vzhodnoevropske države izvožena živila pogosto slabše kakovosti kot tista za zahodnoevropski trg. Piščančje meso namesto svinjine, sedem odstotkov manj mesa v ribjih palčkah in podobno kaže na določene pasti uvoza hrane, ki jih je agrarni ekonomist Aleš Kuhar opisal z odmevnimi besedami: italijanski trgovec si marsičesa, kar najdemo na slovenskih policah, ne bi drznil ponuditi svojim kupcem.

Slovenija v svetovnem oziru
Tako je vprašanje, ali je ta hrana res "super", kot pravi ime kampanje, stvar mnenja oz. gledišča. V svetovnem pogledu utegne za marsikoga slovenska hrana biti res "super" zaradi velike podnebne raznolikosti in goste posejanosti z majhnimi kmetijami. Nekaj, kar je Kuhar pred leti poimenoval strukturna prilagojenost svetovnemu trgu, lahko pomeni višjo kakovost. Slovenija se tudi nasploh ponaša z višjimi standardi pri hrani, če se primerja z večino sveta zunaj Evropske unije. A za marsikaterega Slovenca, ki je zrasel na kmetiji in sam spoznal kakovost domače hrane, utegne "super hrana", kot jo je poimenovalo ministrstvo, pomeniti več ali manj to, da je zrezek nekoliko boljši od splošnih industrijskih standardov - ter da z nakupom podpira delovna mesta v okolici.

Video 1: Promocijski video akcije Naša super hrana