Po mirni plovbi v poletnih mesecih je september na finančne trge prinesel kar resno nevihto, kar pa po tako visoki rasti ni preveč presenetljivo. Potem ko je že v četrtek tehnološki indeks Nasdaq padel za pet odstotkov in se niti v petek ni znebil rdeče barve, se je popravek po podaljšanem koncu tedna (v ponedeljek je bil v ZDA praznik) nadaljeval še včeraj, ko je Nasdaq izgubil štiri odstotke in gladko zdrsnil pod 11 tisoč točk. Vzrokov za nenadni pesimizem je več: vrednotenja delnic so bila previsoka, prihaja jesen, ki prinaša nove skrbi zaradi koronavirusa, nervozo povzročajo tudi novembrske predsedniške volitve, pa ameriško-kitajski trgovinski spor. Tesline delnice, ki jih je eden od analitikov zaradi eksplozivne rasti imenoval "najnevarnejše delnice na trgu" so tudi zaradi razočaranja, ker niso bile sprejete v elitno družbo indeksa S & P 500, že skoraj 30 odstotkov oddaljene od rekorda, samo včeraj so strmoglavile za 20 odstotkov.

Smo se v krizi kaj naučili? Seveda ne!
Finančno javnost je vznemirilo tudi dogajanje v japonski investicijski družbi SoftBank, ki je divje špekulirala na trgu opcij in stavila na rast tehnoloških delnic. SoftBank je kupila za štiri milijarde dolarjev opcij na delnice Amazona, Microsofta, Tesle in Netflixa, ki jih je že sicer imela v svojem portfelju, je poročal Wall Street Journal. S to tvegano stavo je skupna izpostavljenost narasla na približno 50 milijard dolarjev. Če bo šlo kaj narobe – in trenuten popravek že gre v to smer, bo družba izgubila večino vložka. Gre za izjemno tvegane posle, ki bi se jih morali po krizi 2008 finančniki izogibati, a jim pohlep očitno ne da miru. Vse skupaj je še toliko bolj škandalozno, ker je predsednik uprave SoftBanke Majajoši Son maja (ob objavi rekordne izgube iz poslovanja) zagovarjal obrambno strategijo. Kakor koli, borza je Softbankovo tvegano igro kaznovala s krepkim padcem delnic, kar je njeno tržno vrednost znižala za 10 milijard dolarjev.

Slab signal iz Savdske Arabije
Naftni trg je po daljšem obdobju miru včeraj spet doživel večji pretres, ki ga je sprožila Savdska Arabija. Vodilna članica kartela Opec je znižala uradno ceno, po kateri nafto prodaja Aziji in ZDA. Vsekakor slab signal, če največji svetovni izvoznik nafte stavi na strategijo nižjih cen. Lahka nafta WTI je zanihala kar devet odstotkov navzdol, vse do 36 dolarjev za 159-litrski sod, medtem ko je cena brenta prvič po koncu junija zdrsnila pod 40 dolarjev. V ospredju so prav tako skrbi, koliko nafte potrebuje ranjeno svetovno gospodarstvo. Letalska industrija je še vedno na kolenih in trajalo bo dolgo, da bo okrevala. Povpraševanje je skratka nizko, ponudba pa se je v zadnjih mesecih (ob okrevanju cen nafte) nekoliko okrepila. Na trgu plemenitih kovin včeraj ni bilo večjih sprememb, zlato ostaja pri ceni 1930 dolarjev, bitcoin pa se je vrtel okrog meje 10 tisoč dolarjev.

Fedova politika bo še naprej hranila bika
Kljub popravku, ki ga v zadnjih dneh spremljamo na delniških trgih, je Peter Oppenheimer, glavni strateg banke Goldman Sachs, še vedno prepričan, da trg ostaja v bikovskem trendu in da bo ta padec naredil le prostor za še močnejšo rast. Skrb je odveč, je prepričan Oppenheimer, pri čemer navaja številne vzroke, da bodo indeksi kmalu spet postavljali rekorde, če le ne bo covid-19 spet temeljito zarezal v gospodarsko dejavnost. Prepričan je, da smo šele v zgodnji fazi bikovskih gibanj, ključno vlogo pa seveda igra ameriška centralna banka. Obrestne mere naj bi namreč po zadnjih predvidevanjih ostale ničelne vsaj še leta 2022, to pa pomeni, da bodo realne obresti še dolgo negativne. Takšno okolje je kot nalašč za tvegane naložbe, kar pomeni, da se kapital steka v delnice. Pri Goldman Sachsu sicer pričakujejo, da bodo obresti tako nizke celo do leta 2025.