Ob trenutnih vojnih razmerah na evropskih tleh lahko ponovno vidimo, kako nujno je ohranjati mir, ohranjati pravice žensk ali pa pravice do vode, čistega zraka in kakovostne hrane. Nič ni samoumevno. Moč za krepitev vrednot najdemo v sodelovanju in povezovanju. Ladeja Godina Košir v mednarodnem prostoru povezuje različne akterje krožnega gospodarstva zato, da skupaj dosežejo več. Kako na ta način ustvariti bolj kakovostno življenje, nam je zaupala v pogovoru.

Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu.

Začnimo pri vašem največjem viru navdiha, to so vaši otroci. Vas skrbi za njihovo prihodnost, da se s tako strastjo ženete, da bi soustvarjali boljši svet?
Ladeja Godina Košir: “Res je, so moj največji vir navdiha in življenjska šola. Vsak je svoja osebnost in vsakemu želim, da najde prostor na tem planetu. Bolj kot zaskrbljenost, me žene zaupanje, da to, s čimer smo poslani na ta svet - poslanstvom, kompetencami, lastnostmi, da moramo temu slediti. Upam, da sem našla svojo mesto in da s tem, kar delam, soustvarjam svet, kjer bo prostor za vnuke in naslednje generacije.”

Vaš posel je, da povezujete različne akterje na področju krožnega gospodarstva, torej od strokovnjakov do predstavnikov vlad, mest, znanstvenih institucij, podjetij, nevladnih organizacij in tako naprej v skupne posamezne projekte. Kateri so tisti najboljši rezultati tovrstnega sodelovanja do zdaj, ki so pripomogli k bolj kakovostnemu življenju ljudi?
Ladeja Godina Košir: "Na tej poti uveljavljanja krožnega gospodarstva, se pravi koncepta, kjer dejansko vse vire in njihovo vrednost izkoristimo na čim boljši način in ohranjamo čim dlje, tukaj moramo sodelovati vsi. Moja kompetenca je, da ustvarim varen prostor v katerem se enako pomembno počutijo tako meščani kot predstavniki vlade ali nevladne organizacije. En tak model tega je prehod v krožno gospodarstvo skozi kažipot. To je proces, ki ga sicer vodimo preko vlad. Naredili smo to s Slovenijo, Črno goro, Srbijo, Čile na primer. Pogledaš, kdo so vsi ti različni deležniki, jih opogumiš, da izrazijo interese in strahove, ki so različni, in potem oblikuješ skupen načrt, strategijo, kako se bomo vsi premaknili. Skozi te procese dejansko premikamo nacionalne politike, gospodarstvo in tudi družbo v smer trajnostnega in krožnega."

Prejeli ste precej domačih in mednarodnih nagrad. Kdaj ocenjujete, da je vaše delo uspešno?
Ladeja Godina Košir: “Mislim, da je to za vsakogar zelo pomembno vprašanje - kaj je zate uspeh. Moja pot je nekonvencionalna. Mislim, da imamo v genih ta pionirski duh, da začenjamo stvari in potem, ko se nekako ustalijo, začenjamo spet nove. Veseli me, da je to v mednarodnem prostoru prepoznano. Ko sem sedem let nazaj začenjala s krožnim gospodarstvom, so me označili kot da sem krožno gospodarstvo na dveh nogah, ker sem se povsod oglašala, kako pomembna je ta tema. Bilo je več posmeha kot uvida v to, da skupaj lahko res nekaj naredimo. Zame je uspeh to, da vztrajam, da se učim, raziskujem skupaj z ljudmi.”

Kako deluje vaš inštitut za krožno gospodarstvo in kako se financirate?
Ladeja Godina Košir: “To je zasebni neprofitni zavod, ki deluje izključno iz tega, kar zaslužimo na trgu in tu ves čas iščemo ravnotežje. Kaj torej skozi projekte, ki jih imamo, ustvarimo, in kaj potem vračamo v družbo tudi brez plačila. Projekti so kažipoti krožnega gospodarstva, tu se financiramo s pomočjo vlad, imamo evropske projekte kot je Horizon, veliko imam mednarodnih nastopov, ki so tudi plačani.”

Sodelovanje in povezovanje sta vrednoti, ki nas peljeta v boljšo prihodnost. Če pogledava vašo kariero, je bila zelo pestra. Začeli ste v redni službi, nato šli na samostojno pot, nazaj v redno službo, zdaj ste podjetnica … Kako združujete kariero z družinskim življenjem?
Ladeja Godina Košir: “Mislim, da smo ljudje v večnem iskanju ravnotežja in tudi jaz ves čas žongliram. Sem si pa vedno želela družino in otroke, tako da na tem področju sem izpopolnjena in to mi daje notranje sidro. Drugo, kar počnem, pa je, da skačem v bazene, ko v njih še ni vode in to me žene naprej in me dela živo. To, da se sprijazniš s tem, da nikoli ne boš popoln, da nikoli vsega ne veš, hkrati pa si hvaležen za vrata, ki se ti odpirajo in priložnosti, ki prihajajo … to notranje zaupanje, da stvari, ki se bodo zgodile, še ne obstajajo, se mi zdi za podjetnika zelo pomembno.”

Življenje je eno veliko igrišče in bojišče, ste rekli. Kako igrivi pa smo recimo potem lahko na področju krožnega gospodarstva? Tu je cilj stvarem ohranjati vrednost?
Ladeja Godina Košir: “Ta stavek, ravno danes sem premišljevala, nekaj let ga že uporabljam. Zakaj ga uporabljam? Zato, ker se mi zdi, če imaš ta pristop, da je to igrišče in zdaj vidimo, kakšno bojišče imamo na drugi strani, če razumeš, da je igrišče, razumeš, da je prostor za vse. Ko pa je bojišče, se pa boriš proti nekomu. In zdaj, če navežem to na krožno gospodarstvo, tukaj gre za to, da se verige vrednosti spreminjajo, da moramo vključevati nove partnerje, delovati na drugačen način in s to neko odprtostjo, radovednostjo, drznostjo, ... ko si igriv, to zmoreš. Ko sebe začneš preresno jemati, misliš, da imaš vse odgovore in da mora biti po tvoje, se pa to izgubi. Zato se mi zdi to pri tem celem preobražanju, ne samo krožnega gospodarstva, v naslavljanju vseh kriz, ki jih imamo - klimatsko, zdravstveno, zdaj še to vojno, ta zavest tega, kako to soustvariti v igrivem duhu, izjemno pomembna."

Kje na tej poti krožnega gospodarstva je Slovenija in kje so še neizkoriščeni potenciali?
Ladeja Godina Košir: “Življenje je ciklično in tudi Slovenija je šla skozi en zanimiv ciklus. Ko smo leta 2016/2017 ustvarjali Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije, smo bili, tudi jaz, zelo entuziastični, da smo ena prvih držav, potem pa je vse skupaj nekako zamrlo, čeprav je to na področijh podjetij zelo živelo, ni pa bilo sistemske rešitve. Zdaj pa imamo na srečo projekt, ki se imenuje Climate-KIC, Deep Demonstrations Project, se pravi demonstracijski projekt Slovenija - krožna država. In mislim, da zdaj ponovno povezujemo vse akterje, v to so tudi vključeni z našim institutom Circular Change in da prihaja obdobje, ko bomo zdaj te nitke potegnili skupaj in videli, kaj lahko naredimo."

V naslednji oddaji Podjetno naprej vam predstavimo družinsko podjetje V.P.C. iz Celja, ki je specializirano za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov.