Vlogo za predčasno in popolno opustitev dejavnosti mora vložiti v osmih dneh, do konca leta pa mora pridobiti tudi rudarski projekt za sanacijo. Geoenergo je zoper odločbo vložil pritožbo.

Okrožno sodišče v Murski Soboti je sklep o uvedbi stečajnega postopka družbe Geoenergo, ki se ukvarja z raziskavami in pridobivanjem surove nafte in zemeljskega plina na severovzhodu Slovenije, sprejelo 19. januarja. Uvedbo postopka je poskušal preprečiti Geoenergov upnik in projektni partner Ascent Slovenia, vendar je sodišče njegovo zahtevo za prekinitev postopka zavrnilo.

Postopek stečaja vodi upraviteljica Tanja Praprotnik, ki je odločbo inšpektorata za naravne vire in rudarstvo predložila sodišču danes. V njej piše, da mora Geoenergo poleg vloge za predčasno in popolno opustitev izvajanja rudarskih del tudi zadolžiti odgovorne osebe za izvedbo ukrepov, inšpektoratu pa dostaviti akt o zadolžitvi odgovornih oseb. Zoper odločbo je bila vložena pritožba, je razvidno iz poročila upraviteljice, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa.

Kot je že aprila v izrednem poročilu o poteku stečajnega postopka zapisala upraviteljica, je ob odsotnosti predložitve bančne garancije rudarska pravica 19. aprila ugasnila, koncesijska pogodba pa prenehala veljati, s čimer je Geoenergo izgubil pravico do izkoriščanja in prodaje mineralnih surovin. Rudarska pravica je prešla na ministrstvo za naravne vire in prostor, a kot je zapisala, se primopredaje ni udeležilo, čeprav je bilo izrecno opozorjeno, da narava procesa ne omogoča takojšnje opustitve, saj bi to lahko imelo posledice za življenje in zdravje ter bi lahko povzročilo ekološko katastrofo.

Predlog za stečaj je na začetku leta vložil dolžnik sam. Geoenergo, katerega polovična lastnika sta Petrol in Nafta Lendava, je sicer projektni partner družbe Ascent Slovenia, hčerinske družbe britanskega Ascent Resourcesa. Ta je s Slovenijo v sporu v povezavi s postopki izdaje dovoljenj za pridobivanje plina v Petišovcih.

Ascent Slovenia je tudi največji upnik v postopku stečaja Geonerga, od skupaj 22,5 milijona evrov jih je prijavil za 14,1 milijona evrov. Stečajna upraviteljica je vsem upnikom skupaj priznala terjatve v skupni vrednosti 8,9 milijona evrov.

Družba Ascent Resources in njeno hčerinsko podjetje Ascent Slovenia Sloveniji očitata kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo in pogodbe o energetski listini.

Spor se je začel, ko je Agencija RS za okolje marca 2019 odločila, da je treba pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, kar sta načrtovala Ascent Resources in Geoenergo, izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pritrdilo.

Maja 2022 je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki uvaja popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. V odzivu je Ascent Resources, ki je škodo zaradi onemogočanja naložbe v pridobivanje plina v Petišovcih ocenil na več kot 500 milijonov evrov, sprožil arbitražni postopek pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov s sedežem v Washingtonu.