Okrožno sodišče v Murski Soboti je sklep o uvedbi stečajnega postopka sprejelo danes. Za stečajno upraviteljico je imenovalo Tanjo Praprotnik, upnikom pa dalo čas za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v stečajnem postopku do 19. aprila, je razvidno iz objave na Ajpesu.

Predlog za stečaj je vložil dolžnik sam. Geoenergo, katerega po polovična lastnika sta Petrol in Nafta Lendava, je sicer projektni partner družbe Ascent Slovenia, hčerinske družbe britanskega Ascent Resources. Ta je s Slovenijo v sporu v zvezi s postopki izdaje dovoljenj za pridobivanje plina v Petišovcih.

Sorodna novica Zakaj Ascent Resources od Slovenije lahko zahteva pol milijarde evrov?

Ascent Slovenia je poskušal stečaj Geoenerga preprečiti. V vlogi, na sodišče vloženi 8. januarja, je zapisal, da je Geoenergo z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka zlorabil svoje pravice ter s tem ravnal v nasprotju s predpisi. Družba naj namreč ne bi bila insolventna, predlog za stečaj pa naj bi vložila zgolj z namenom oškodovanja upnika.

Murskosoboško sodišče pa je zapisalo, da domneve insolventnosti ne more izpodbijati upnik, saj za takšno ravnanje nima pravnega interesa. Če dolžnik namreč ni insolventen, se bo upnik lahko v stečajnem postopku, ki se je začel na dolžnikov predlog na podlagi domneve insolventnosti, v celoti poplačal, je dodalo.

Ascent Resources zahteva od Slovenije pol milijarde evrov odškodnine

Družba Ascent Resources in njeno hčerinsko podjetje Ascent Slovenia Sloveniji sicer očitata kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini.

Spor se je začel, ko je Agencija RS za okolje marca 2019 odločila, da je treba pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in Geoenergo, izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pritrdilo.

Maja 2022 je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki uvaja popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. V odzivu je Ascent Resources, ki je škodo zaradi onemogočanja naložbe v pridobivanje plina v Petišovcih ocenil na več kot 500 milijonov evrov, sprožil arbitražni postopek pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov s sedežem v Washingtonu.