Vlada je v četrtek sprejela pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini, angleško Energy Charter Treaty (ECT). Dokončno bo o odstopu od pogodbe odločil DZ. Prav na podlagi te pogodbe je družba Ascent Resources proti Sloveniji vložila spor v vrednosti 500 milijonov evrov zaradi zahteve, da se za hidravlično drobljenje v Petišovcih opravi presoja vplivov na okolje in pridobi potrebno dovoljenje.

Slovenija se je tako pridružila Španiji, Poljski, Franciji in Nizozemski, ki so napovedale svoj izstop. Italija je od pogodbe že odstopila. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP je od pogodbe odstopila tudi Nemčija.

Kot so po odločitvi pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, je ECT skozi leta začel izgubljati pomen, njegove zaveze pa so preživete in zastarele. Tri desetletja od obstoja je pogodba o energetski listini postala ena ključnih ovir za učinkovite okoljsko-podnebne in odgovorne energetske politike, so v sporočilu za javnost po seji vlade zapisali na ministrstvu. Zavira namreč spremembe zakonodaje, ki niso v korist družbam z naložbami v fosilnih virih energije.

Sorodna novica Zakaj Ascent Resources od Slovenije lahko zahteva pol milijarde evrov?

Kot enega izmed pomembnejših vidikov zastarelosti pogodbe so navedli tudi institut reševanja naložbenih sporov. Pogodba namreč omogoča vlagatelju, da lahko ob morebitnem sporu s pogodbenico izbere mednarodno arbitražo mimo rednih sodišč.

"Gre za pomembno odločitev, sprejeto prav v času COP-a. V Umanoteri to odločitev pozdravljamo in upamo, da se bo še več članic EU-ja odločilo za izstop in tako poslalo jasen signal Evropski komisiji, da mora EU kot celota izstopiti iz te škodljive pogodbe. Odločitev vlade predstavlja pomemben korak naprej v boju s podnebno krizo," so zapisali pri nevladni organizaciji Umanotera, ki si že dalj časa prizadeva za odstop od pogodbe. Sam postopek izstopa bo po mnenju nevladne organizacije Umanotera verjetno trajal še nekaj časa.

Modernizacija ECT-ja?

V Umanoteri opozarjajo, da bo v ponedeljek na svetu za zunanje zadeve potekalo glasovanje o modernizaciji ECT-ja, temu pa bo sledila konferenca članic ECT-ja, kjer se bo prav tako glasovalo o potrditvi modernizacije. Junija letos je bil po večletnem procesu pogajanj namreč dosežen načelni dogovor o posodobitvi pogodbe o energetski listini, o čemer bodo njene podpisnice odločale na konferenci 22. novembra

Prenovljena pogodba naj bi med drugim spoštovala pravico vlad držav članic do sistemskih in zakonodajnih sprememb, ki jih zahtevajo podnebne spremembe. Prenovljeni ECT naj bi bil tako usklajen tudi s pariškim sporazumom in evropskimi okoljskimi cilji. Kot navaja Evropska komisija, nove naložbe, ki so vezane na fosilna goriva, po novem ne bodo več zaščitene, obstoječim naložbam v fosilna goriva pa bi se zaščita iztekla v desetih letih. A po mnenju nevladnih organizacij prenova pogodbe ne zadošča. "Naložbe v fosilne vire bi po predlogu ostale zaščitene še 10 let po sprejetju modernizirane pogodbe. Sam postopek njenega sprejemanja pa bi trajal lahko še nekaj let, kar pomeni, da bi fosilni viri ostali zaščiteni še vsaj 15 let, kar pa je z vidika podnebne krize nesprejemljivo," je avgusta za MMC pojasnil Andrej Gnezda iz Umanotere.

A ne glede na izkupiček konference podpisnic energetske listine je vlada v četrtek sklenila sprejeti pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini.

Italija bo morala kljub odstopu od pogodbe britanski naftni družbi plačati 240 milijonov evrov. Enako velja za Slovenijo v primeru Ascenta.

Italija je od pogodbe odstopila leta 2015, leta 2017 pa je državo na podlagi energetske listine tožilo britansko naftno in plinsko podjetje Rockohopper, ki ni pridobilo koncesije za pridobivanje nafte v Jadranskem morju. Avgusta letos je družba Rockhopper dobila tožbo, saj je arbitražno sodišče po poročanju Guardiana italijanski vladi naložilo plačilo 240 milijonov evrov odškodnine Rockopperju, kot nadomestilo za prepoved pridobivanja nafte na naftnem polju Ombria Mare. Odškodnina, ki jo mora plačati Italija, je šestkrat višja od investicije Rockhopperja v projekt.

A kako je mogoče, da je družba zoper državo vložila tožbo dve leti po odstopu od pogodbe? Podjetju tožbo, kljub odstopu države od ECT-ja, omogoča klavzula, ki jo nevladniki imenujejo "zombi klavzula". Za naložbe, ki so jih družbe izvedle pred odstopom od ECT-ja, je namreč državo mogoče tožiti še dvajset let pozneje. 500 milijonov visoka tožba družbe Ascent Resources proti Sloveniji zaradi zahtevane presoje vplivov na okolje v Petišovcih in zaradi prepovedi hidravličnega drobljenja tako ostaja aktualna ne glede na na napovedan odstop Slovenije od pogodbe.

Kljub odstopu pa bo Slovenija ohranila status opazovalke v okviru konference podpisnic energetske listine, poroča STA, saj si želi še naprej spremljati delovanje pogodbe. Prav tako ostaja podpisnica mednarodne energetske listine iz leta 2015, ki na pravno nezavezujoči osnovi spodbuja vzajemno koristno energetsko sodelovanje med državami z vseh celin zaradi energetske varnosti in trajnosti.

Tudi Nemčija odstopa od pogodbe o energetski listini

Kot francosko tiskovno agencijo povzema STA, se je tudi Nemčija pridružila vedno daljšemu seznamu evropskih držav, ki so napovedale odstop od pogodbe o energetski listini. "Svojo trgovinsko politiko dosledno usklajujemo z varstvom podnebja in v skladu s tem odstopamo od pogodbe o energetski listini," je dejala državna sekretarka na nemškem ministrstvu za gospodarstvo Franziska Brantner. Odstop od pogodbe je označila za pomembno sporočilo konferenci o podnebnih spremembah COP27, ki trenutno poteka v Šarm el Šejku.

Odstop od pogodbe o energetski listini so že napovedale tudi nekatere druge države članice EU, kot so Poljska, Španija, Nizozemska in Francija. Italija je to že storila.