Glede izplačila kriznega dodatka so doslej odkrili 131 kršitev, glede pozivanja nazaj na delo brez predhodnega obveščanja zavoda za zaposlovanje pa 67.

Nadzori glede izplačila kriznega dodatka kažejo, da so bile prijave največkrat posledica nepravilnega razumevanja intervencijske zakonodaje, predvsem glede sorazmernega dela kriznega dodatka, ali pa so ugotovili zamik izplačila.

Od prijave do pravnomočno ugotovljene kršitve lahko mine veliko časa in številni postopki še niso končani. Izvajanje inšpekcijskih postopkov je poleg tega v času epidemije oteženo, saj delodajalci ob prvem obisku inšpektorja pogosto niso dosegljivi, kar postopke še podaljša, so izpostavili.

V zadnjem času je slišati tudi opozorila, da nekateri delodajalci v delo silijo tudi zaposlene s potrjeno okužbo, vendar brez simptomov. Vendar pa na inšpektoratu opozarjajo, da pozitivni izvid testa še ne pomeni nujno tudi bolniške odsotnosti z dela.

"Delodajalci lahko namreč v primeru pozitivnih izvidov testov organizirajo delovne naloge na način, da upoštevajo priporočila stroke in navodila strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu ter izvajalca medicine dela," so pojasnili.

Pritiski na delavce glede odsotnosti zaradi višje sile

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so navedli, da jim območne pisarne javljajo več primerov vprašanj članov, predvsem na področju uveljavljanja odsotnosti z dela zaradi višje sile. Dejanske kršitve so sicer redkejše, saj običajno posredovanje sindikata pomaga, da delodajalec nepravilnosti odpravi, so pojasnili.

Pojavljajo se tudi pritiski delodajalcev na delavce, da ne bi uveljavljali odsotnosti zaradi višje sile. To se dogaja predvsem pri manjših delodajalcih. Vendar konkretnih številk nimajo, saj so primeri po njihovih besedah raznoliki in specifični.

"Siljenja zaposlenih, da bi delali kljub bolezni, med našimi člani nismo zasledili. Imamo pa primere, ko delodajalci niso ustrezno obveščali o tem, da je v podjetju covid-19," so zapisali.

Kot so poudarili, navedeno sicer ne pomeni, da kršitev ni. "Pomeni predvsem to, da so člani dobro informirani in se v primeru težav hitro obrnejo na sindikat, ki v tem primeru posreduje. V sindikalno neorganiziranih podjetjih je slika verjetno nekoliko drugačna," so dodali.

Stroške testiranja morajo kriti delavci

V Delavski svetovalnici pa po besedah Gorana Lukića opažajo predvsem velik pritisk nekaterih delodajalcev na delavce glede testiranja na okužbo z novim koronavirusom kot pogoj za delo s strankami.

"Nekateri delodajalci na delavce pritiskajo, naj to čim prej uredijo, kakor vedo in znajo," je dejal in opozoril tudi na s tem povezane stroške, ki so jih nekateri delodajalci v celoti prevalili na delavce.