Iz proračuna bo za izvajanje reform namenjenih 12 milijard dolarjev, od tega zgolj za javna dela sedem milijard. V prihodnji petletki oblast kani ustvariti pol milijona novih delovnih mest, ki so najrevnejši državi Južne Amerike nujno potrebna. Država bo spodbudila opismenjevanje, financirala šolska kosila in ustvarila pogoje za dostop do vode. V programu je izdelan tudi načrt za gradnjo sto tisoč novih bivališč, delež izjemno revnega prebivalstva pa naj bi se do leta 2011 zmanjšal s tretjine na četrtino.

Kmetje, delavci in mali podjetniki lahko po novem računajo na kreditiranje pod izjemno ugodnimi pogoji, dodaten denar pa bo namenjen prometni infrastrukturi in zdravstvenemu sistemu. Drage reforme bodo financirane iz naslova nacionalizacije državne naftne in plinske industrije. Pod programom reform se je podpisal predsednik Evo Morales, izvedla pa ga bo vlada oz. minister za načrtovanje in razvoj Carlos Villegas. Ta je poudaril, da bo v naslednjem mandatu, če bo Morales ostal na oblasti, reformni paket razširjen na nove projekte.

Obubožano prebivalstvo ima heroja
Ljudje upajo v reforme, saj verjamejo Moralesovim besedam o boljšem jutri. Pred njim je mnogo voditeljev z lepimi besedami napovedovalo podobne ukrepe, ki jih kasneje niso izpeljali in si s tem nakopali bes revnih množic, vendar pa javnost tokrat o izvedbi reform ne dvomi. Vse namreč kaže, da Morales misli resno.

Predsednik z indijanskimi koreninami namreč vleče ljudem všečne poteze in se vsaj na videz ne uklanja interesom velikih: javni upravi in sebi je zmanjšal plačo, nacionaliziral je tudi energetske vire v državi, od katerih so imela korist samo nadnacionalna podjetja, mali človek pa ne. Paradoksalno je namreč, da velja Bolivija za najrevnejšo državo v regiji, hkrati pa ima druge največje rezerve zemeljskega plina v Južni Ameriki, naftna nahajališča in druge naravna bogastva, kot so nahajališča zlata, srebra, cinka in kositra. Nadzor nad podržavljeno industrijo je Morales predal vojski, ki preprečuje spletkarjenje in korupcijo v podjetjih.

Krepitev vezi z Venezuelo in Kubo v mednarodni javnosti povzroča skrbi, sive lase pa zaradi negotove prihodnosti dobivajo tudi tuji investitorji.