Morebitne pripombe na specifikacijo, ki so jo pripravili v Obalnem čebelarskem društvu Koper in čebelarji iz hrvaškega dela Istre, lahko zainteresirani oddajo do 24. maja, nato pa bosta lahko državi skupno vlogo za zaščiteno označbo porekla istrski med/istarski med vložili pri Evropski komisiji.

Slovenija in Hrvaška sta s skupno vlogo pri Evropski komisiji z zaščiteno označbo porekla Istrski pršut/Istarski pršut že zaščitili to mesnino, prav tako pa je Evropska komisija že prejela tudi skupno vlogo za zaščito ekstra deviškega oljčnega olja iz Istre z imenom Istra. Razmišlja se tudi o pripravi skupne vloge za zaščito istrskega sira.

Slovenija in hrvaška na tem področju večkrat nimata usklajenih pogledov. Poleg najbolj znanega spora glede zaščite terana je Slovenija recimo vložila ugovor na hrvaško vlogo za zaščito varaždinskega zelja in slavonskega kulena.

Pri Evropski komisiji je sicer registriranih 25 slovenskih proizvodov. Slovenske zaščitene označbe porekla so Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Kraški med, Mohant, Piranska sol, Istrski pršut.

Zaščitene geografske označbe so Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Kraška panceta, Slovenski med, Prekmurska šunka, Kranjska klobasa, Štajerski hmelj in Jajca izpod Kamniških planin.