Na organizirano navezo v največji slovenski banki so po poročanju Večera naleteli srbski kriminalisti, ki so v okviru obsežne preiskave že zaprli 20 posameznikov iz vodstva Agroživa, medtem ko se slovenski organi sploh še niso lotili preiskave te zgodbe. Ta se je zgodila v času, ko je bil na čelu NLB-ja Marjan Kramar.

Agroživ je že pred leti zašel v hude finančne težave in bil zrel za stečaj, vendar pa so vodilni delavci začeli umetno napihovati bilance podjetja. Od decembra 2004 do januarja 2008 so izvajali fiktivne pogodbe o prodajah in nakupih napihnjenih lastniških deležev družb znotraj koncerna.
Z njimi so ustvarjali navidezen dobiček in podjetje prikazovali kot plačilno sposobno. Bilance podjetja naj bi tako napihnili za 43 milijonov evrov in tako pri bankah upravičevali posojila.

V igro se je ujel tudi NLB
Tej igri naj bi nasedel tudi NLB, čeprav naj bi bile odgovorne osebe znotraj NLB-ja opozorjene na omenjene fiktivne posle in dejansko katastrofalno finančno stanje Agroživa. A to jih ni ustavilo pri namenu, da srbski skupini odobrijo 48 oziroma 64 milijonov evrov posojil.

Agroživ naj bi za ta posojila jamčil predvsem s precenjenimi vrednostmi družb v skupini in prav tako precenjenimi nepremičninami. V poznejšem stečaju Agroživa se je namreč izkazalo, da je podjetje vredno le 11 milijonov evrov, a to ni zaustavilo NLB-ja, saj naj bi bili na to spet opozorjeni in naj bi se posojilni posli še naprej nadaljevali.

Kam so poniknili milijoni?
Najspornejši del tega kreditiranja naj bi se nanašal na 30 milijonov evrov, izplačanih v letih 2007 in 2008, ki so domnevno končali na računih takratnega direktorja družbe Miroslava Živanova in njegovega sina ter žene, odprtih pri NLB-ju in njenih podružnicah LHB Frankfurt in InterFinanz Zürich.

Do denarja naj bi Živanovovi prišli s pomočjo organizirane naveze oseb v NLB-ju, odgovornih za balkanske trge, s katerimi so se v srbskem podjetju dogovorili tudi za delitev tako pridobljenega denarja. Posle naj bi odobraval tudi vrh banke na čelu s Kramarjem.