Franc Križanič, finančni minister, je za TV Dnevnik dejal, da gre pri pomoči Grčiji za triletno posojilo, pri čemer bo Slovenija v prvem letu dala 144 milijonov evrov. Prepričan je, da bo Grčija sposobna vrniti ta denar državam evrske skupine. Dejal je tudi, da bosta za pomoč Grčiji potrebna rebalans državnega proračuna in intervencijski zakon. Po njegovem bi ob neukrepanju nastal "učinek domin" - grška kriza bi se stihijsko nadaljevala vse do moratorija, prenehanja plačevanja, kar bi vodilo do globoke bančne krize.

Veliko bolj kritična do politike pomoči Grčiji sta bila sindikalista Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov in Branimir Štrukelj iz Sindikata vzgoje in izobraževanja. Prvi je dejal, da je proti tej pomoči, saj denar ne bo šel za reševanje položaja delavcev, temveč bank in politikov. Štrukelj pa je dejal, da stavi, da bo vlada zaradi pomoči že v kratkem skušala še bolj zategniti pas slovenskemu javnemu sektorju.

Podobno so menili tudi trije ekonomisti, gostje Odmevov. Peter Groznik iz KD Groupa meni, da je odločitev o pomoči Grčiji težavna, saj jo bomo plačevali vsi davkoplačevalci, zato se mu zdi, da je minister Križanič pri svojih napovedih preveč lahkoten. Franjo Štiblar s Pravne fakultete v Ljubljani je dejal, da dobrih rešitev v zvezi z grško krizo ni - posledice bi bile ali socialni nemiri ali beg kapitala. EU je zato sprejel politično odločitev. Glede slovenskega deleža pomoči pa je opozoril, da bi morali biti prispevki držav članic evrskega območja progresivni glede na stopnjo razvitosti, ne pa proporcionalni. Bernard Brščič z Ekonomske fakultete v Ljubljani je prepričan, da posojanje denarja Grčiji ni v slovenskem interesu in da je EU z odločitvijo o pomoči le odložil reševanje grške krize. Grčija bi morala razglasiti insolventnost in se umakniti z mednarodnih finančnih trgov. Dejal je, da bo grški javni dolg treba reprogramirati z znatnim delnim odpisom. Namesto krivcev - grške vlade in poslovnih bank - bodo račun plačali evropski davkoplačevalci.

Lahovnik: Nevarnost zastonjkarskega učinka
Grčija mora po mnenju ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika rešitve za svoje težave iskati in najti doma. Ob tem je Lahovnik opozoril, da obstaja nevarnost, da se bo v območju z evrom pojavil tako imenovani zastonjkarski učinek (free-rider effect) oz. vprašanje moralnega hazarda, ko bodo posamezne države članice začele dojemati tako pomoč kot samoumevno in jo bodo v podobnih primerih pričakovale oz. bodo menile, da je samoumevno, da svoje javnofinančne težave rešujejo na račun davkoplačevalcev drugih držav članic evrskega območja .

Druga težava, ki je s tem povezana, pa je po njegovem mnenju, da sta temeljni težavi grških javnih financ zelo velik obseg sive ekonomije in prenapihnjen javni sektor. Temu pa v dosedanjih ukrepih, tudi v predlogu za razrešitev težav, po ministrovem mnenju ni bilo namenjeno dovolj pozornosti. Poudarek je trenutno na dvigu davka na dodano vrednost za dve odstotni točki in dvigu nekaterih trošarin, je pojasnil in poudaril, da se pri tem zanemarja dejstvo, da se velik del ekonomije izogiba plačilu davkov.

Temeljni problem območja evra je po njegovem mnenju v tem, da "imamo sicer skupno valuto, nimamo pa skupne davčne politike". Zato bi morali voditelji držav članic območja evra tem vprašanjem nameniti več časa, je dodal.

Mencinger: Denar za Grčijo je izgubljen
"Denar, ki si ga bo Slovenija sposodila zato, da ga bo dala Grčiji v obliki posojila, je bolj ali manj izgubljen, saj ga Grčija ne more vrniti," je prepričan ekonomist Jože Mencinger. "Da bi Grčija denar lahko vrnila oziroma odplačevala vsaj obresti, bi morala imeti 10-odstotno gospodarsko rast in primarni proračunski presežek," je dodal in nadaljeval: "Prvo ni verjetno, drugo prav tako ne in ni niti predvideno. Dejansko pa EU z reševanjem Grčije z javnim denarjem rešuje predvsem zasebne banke, ki so Grčiji posojale denar in ki bi ta denar izgubile, če bi Grčija bankrotirala."

Ovin: Če ne pomagamo utapljajočemu se, nas bo potegnil s seboj
Po mnenju ekonomista Rasta Ovina mora Slovenija prispevek k reševanju grških težav upoštevati kot normalen prispevek k delovanju sistema evra. Ovin je poudaril, da na grškem primeru lahko vidimo posledice tega, da finančni trgi izgubijo zaupanje v neko državo. "To pa je zadnje, kar potrebuje Slovenija, saj se pojavlja kot povpraševalec po zadolževanju v tujini," je prepričan.

Kot je znano ...
... so finančni ministri držav v območju evra v nedeljo sprejeli odločitev za sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih. Države v območju evra so pripravljene prispevati 80 milijard evrov (v prvem letu 30 milijard evrov), Mednarodni denarni sklad (IMF) pa preostalo. Slovenija bo k reševanju Grčije prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance trenutno preučujejo različne zakonodajno možne rešitve.