Z interventnim zakonom bi režim delovanja elektrarne spremenili zaradi vse bolj nerentabilne proizvodnje elektrike v termodiviziji Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki jo sestavljata Teš in Premogovnik Velenje, in nezmožnosti nadaljnjega pokrivanja teh izgub.

Teš bi bil do zagotovitve nadomestnega vira za zagotavljanje daljinske toplote po novem namenjen ogrevanju za prebivalstvo in podjetja v Šaleški dolini. Režim, ki bi ga Teš zunaj skupine HSE opravljal kot javno gospodarsko službo, je predviden do konca leta 2029, za pokrivanje izgub pri tem početju je načrtovano za skupno 833 milijonov evrov državnega nadomestila.

Teš bi deloval na svojem tehničnem minimumu obratovalne moči, kar presega obratovalno moč, potrebno za zagotavljanje ustrezne količine toplote regiji, zato bo kot stranski produkt proizvajal tudi elektriko. To bi lahko prodajal na trgu.

Predvidene so tudi obveznosti za obe občini in distributerja toplote (trenutno je to Komunalno podjetje Velenje), in sicer bi morali ti med drugim zagotoviti nove proizvodne vire, ki bodo skupaj z vsemi drugimi razpoložljivimi nepremogovnimi viri zagotovili zanesljivo in varno oskrbo odjemalcev v obeh občinah s toploto brez blokov 5 in 6 v Tešu do konca leta 2029.

Za pripombe in predloge le pet dni

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je zakonski osnutek v javno obravnavo dalo 18. oktobra, kar pomeni, da so imeli zainteresirani za svoje pripombe in predloge le pet delovnih dni. Na ta račun je bilo v javnosti slišati kar nekaj kritik. Se pa po drugi strani s sprejetjem zakona mudi, saj naj bi novi režim obratovanja Teša veljal s 1. januarjem 2025.

Lokalna skupnost predlogu nasprotuje

Največ nasprotovanja predlaganim rešitvam je v lokalni skupnosti in med predstavniki zaposlenih v termodiviziji HSE. Tako velenjska občina kot sindikata v Premogovniku Velenje in Tešu sta prepričana, da zakonske rešitve ne prinašajo pravičnega prehoda za zaposlene ter pravičnega socialnega, družbenega in gospodarskega prehoda savinjsko-šaleške regije. Opozarjajo tudi na posledice za slovenski elektroenergetski sistem in oskrbo z elektriko ob izpadu proizvodnje elektrike iz Teša. V sindikatu Premogovnika žugajo celo z zaostritvijo sindikalnih dejavnosti.

Mestno občino Velenje medtem motijo tudi predvidene (investicijske) obveznosti zanje in za Občino Šoštanj, ne da bi bile ob tem sprejete rešitve za pravičen prehod regije po koncu energetske rabe premoga. Tako zahtevajo, da se hkrati s sprejetjem interventnega zakona, če je ta res nujno potreben, sprejmeta tudi zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.

V Šaleški dolini so ob ukrepih za postopno ugašanje Teša oblikovali tudi Slovensko društvo za ohranitev šaleške energetike, ki mu predseduje Branko Sevčnikar, čigar delo v vlogi sindikalista sega v obdobje izvajanja projekta šestega bloka Teša, ki v javnosti velja za primer neustrezno in neučinkovito vodene naložbe. Zaradi nje poteka tudi sodni postopek proti tedanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku.

Še ostrejši kot v lokalni skupnosti so medtem v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). V predlaganih rešitvah vidijo veliko tveganje za državljane in gospodarstvo ter jih ocenjujejo kot nesprejemljive. Ker po njihovih navedbah manjkajo strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema ter ustrezni nadomestni viri, so opozorili, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral savinjsko-šaleško regijo. Pozivajo k temeljiti javni razpravi o rešitvah za šaleško energetiko.