Marko Jaklič je bil gost oddaje Odmevi, z njim se je pogovarjal Igor E. Bergant.

Zaradi obsežnosti svežnja in tudi nujnosti hitrega ukrepanja so pomanjkljivosti razumljive, zaveda se jih tudi predsednik vlade ... Je bila v tem trenutku ključna hitrost sprejemanja ukrepov? Bolj kot dodelanost ukrepov?

Prav gotovo, ker situacija je takšna, da je treba čim prej pomagati in seveda pozneje tudi opraviti kakšne popravke. V tem procesu, kot sem lahko sledil v medijih, je bilo kar nekaj opozoril, da so bile določene skupine izpuščene. Verjamem, da bodo s pristojnimi službami, ki imajo pregled nad upravičenostjo, in v političnem procesu te nepravičnosti tudi odpravljene. Zelo pomembno je, da imajo ljudje občutek, da je ta pomoč pravična. V nadaljevanju bomo morali to breme, ki ga sprejemamo kot družba, v naslednjih letih na neki način pravično poravnati.

Ugledni ekonomist, matematik in statistik Veljko Bole je analiziral posledice megazakona in opozoril, da bi bilo treba določene ukrepe spremeniti. Gre za odpis davka na dobiček in dohodnine ter odlog servisa kreditov, saj po nepotrebnem povečujeta bruto in neto zadolženost države. Kaj bi torej nujno moralo biti v tretjem svežnju ukrepov?

Takšnih opozoril je kar precej. Potreben je resen pogled na vsa ta opozorila. V naslednjem svežnju se bomo ukvarjali ravno s temi zadevami, torej z vprašanjem likvidnosti in terjatev ter tudi vprašanji, vezanimi na povpraševanje, torej na neke projekte, ki bi jih lahko država zagnala, in seveda po juniju na neki način vplivala na prehod, ki ne bo lahek, torej junij in pozneje, saj vemo, da bomo soočeni s težko in dolgotrajnejšo recesijo.

Predsednik vlade Janša je danes napovedal, da bi cepivo lahko bilo na voljo jeseni – če bo tako, da bodo "javnofinančne posledice tega tri milijarde evrov vrednega paketa ukrepov razpršene na 20 do 25 let". V nasprotnem primeru bi se, navajam "vrnili v čas pred 20 leti, ko še nismo bili v EU in smo morali skrbeti predvsem sami zase". Kakšen je vaš pogled? Kako odločilna bo vloga Evropske unije in Evropske centralne banke pri reševanju krize?

Verjamem, da bo kar odločilna, kajti drugi scenariji, se pravi, da pri izzivih, s katerimi smo na neki način povezani vsi in zahtevajo neki skupni odgovor – pa ne samo EU-ja, ampak celotnega sveta –, bi bilo iskanje rešitve na nekih parcialnih modelih bolj podobno tistim v 40. letih prejšnjega stoletja, ki pa vemo, kam so pripeljali. Tako da – verjamem v pravi odziv EU-ja. Tudi zadnje izjave so precej optimistične. Slišimo, da se je komisarka Italiji že opravičila za zakasneli odgovor na izzive, s katerimi je soočena Italija. Jaz pravim, da na koncu bomo Italijani vsi. Upam, da ne v smislu človeških žrtev, ampak mislim na ekonomsko negotovost in škodo, ki jo bo povzročil ta koronavirus. Verjamem, da bo Evropska unija sposobna skupnega odgovora.

Ali bo svetovalna skupina, v kateri ste tudi vi, sodelovala tudi pri pripravi tretjega svežnja?

Da, že zdaj sodeluje. Razdelili smo se v tri skupine. Ena sodeluje na področju likvidnosti, kjer delujejo pristojne institucije od ministrstev do SID-banke in podjetniškega sklada ... Tam se intenzivno dela, sveženj naj bi bil relativno hitro pripravljen. Druga skupina je vezana na trg dela, varno prožnost, ki bi morala biti odgovor na obdobje po 1. juniju. Tretja skupina je vezana na investicije.