Kot je v uvodnem nagovoru na dogodku, ki ga Slovenija na Brdu pri Kranju gosti na povabilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), dejal premier Janez Janša, je epidemija covida-19 izpostavila prednosti in pasti digitalizacije. Izkazalo se je, da so spretnosti ključne za dolgoročno gospodarsko okrevanje, graditi pa moramo na spretnostih z vseh področij, je poudaril.

Več študij OECD-ja je po njegovih besedah pokazalo, da otrokom manjkajo veščine z več področij, zato je treba med drugim bolj spodbujati metode aktivnega učenja v šolah. "Ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost, vemo pa, da bosta digitalizacija in umetna inteligenca njen integralni del," je poudaril.

Mlade je treba zato po njegovih besedah opolnomočiti z interdisciplinarnimi spretnostmi. "Tisti, ki bodo prilagodljivi, kreativni in bodo znali razmišljati zunaj okvirja, bodo lahko uspešni," je dodal.

Knudsen: Krepiti izobraževanje na daljavo

Na obsežne posledice izbruha novega koronavirusa je opozoril tudi namestnik generalnega sekretarja OECD-ja Ulrik Vestergaard Knudsen. Posledice, ki jih je pustil na izobraževalnem sistemu, so po njegovih besedah poudarile pomen digitalizacije sistema.

Ključno bo okrepiti vlaganja v izobraževanje na daljavo, dolgoročneje pa bodo države nujno potrebovale strategijo pridobivanja veščin, je poudaril in pozval k medresorskemu sodelovanju.

Schinas: Nujno je vseživljenjsko izobraževanje

Da svet potrebuje premišljen korak naprej pri razvoju sistema pridobivanja spretnosti, je prepričan tudi podpredsednik Evropske komisije za spodbujanje evropskega načina življenja Margaritis Schinas. "Pristop naj temelji na treh premicah: ambicijah, vključevanju in skupnih prizadevanjih," je pozval.

Digitalno izobraževanje mora biti po njegovih besedah dostopno vsakomur, k vključevanju vanj pa je treba spodbujati vse generacije, saj je vseživljenjsko učenje vse bolj nujen pristop, je poudaril.

Kustečeva: Razvoj nenehno kliče po novih spretnostih

Pomen vseživljenjskega učenja je poudarila tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Razvoj nenehno kliče po novih spretnostih, njihovo obvladovanje pa bo v družbi prihodnosti ključno, da bomo znali sproti naslavljati vse nove izzive, je dejala.

"Izzive moramo prepoznati tudi zdaj in ukrepati čim učinkoviteje. Spodbujati moramo enakopravnost, solidarnost in vključevanje ‒ vse to na temeljih vladne strategije na področju spretnosti," je poudarila.

Schmit: Koronakriza najbolj vpliva na najranljivejše

Evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit se je v svojem nagovoru osredotočil predvsem na posledice koronavirusne krize za gospodarstvo. Te so po njegovih besedah neenakomerne; najbolj jih občutijo tisti, ki so bili že prej najranljivejši.

"Krepitev spretnosti je ključna za premagovanje krize, gospodarsko okrevanje in nadaljnji razvoj. Ustvariti moramo bolj odporno in ambiciozno Evropo," je poudaril in dodal, da so naložbe v spretnosti med ključnimi področji naložbene politike Evropske unije.

Kaj je to Vrh spretnosti

Namen Vrha spretnosti, ki letos poteka tretjič in virtualno, je spodbuditi globalno razpravo o tem, kako lahko politike in prakse pripomorejo k spodbujanju kulture in razvoju vseživljenjskega učenja. Udeležuje se ga več kot 40 delegacij z vsega sveta, kar je po navedbah ministrstva za izobraževanje največ doslej.

Letošnji vrh se posebej usmerja v okrevanje in odpornost posameznikov in sistemov v luči epidemije koronavirusne bolezni.