Drugi dan obiska v deželi ob Kaspijskem morju se je slovenski premier srečal z azerbajdžanskim kolegom Arturjem Rasizadejem, s katerim sta se dogovorila o ustanovitvi slovensko-azerbajdžanske komisije, ki bo pripravila razpored za prihodnja štiri leta in sledila uresničevanju zadanih ciljev.

Po Janševih besedah se bodo z ustanovitvijo komisije izognili temu, "da se srečujejo delegacije, ki potem iz leta v leto zgolj ponavljajo ideje od prej". Kot je izpostavil, je Azerbajdžan za Slovenijo eden izmed šestih najperspektivnejših novih trgov.

"Diplomacija in druge institucije so okrepile sodelovanje in ga usmerile predvsem v pripravo potrebnih administrativnih sporazumov, za zaščito investicij in drugih, ki omogočajo, da bodo ti potenciali, ki so prisotni na trgu Azerbajdžana že nekaj časa, tudi izkoriščeni," je poudaril in dodal, da kljub več visokim obiskom in gospodarskim delegacijam blagovna in storitvena menjava ostajata na relativno nizki ravni.

Temelj okrepljenega sodelovanja med državama naj bi predstavljal sporazum o zavarovanju medsebojnih investicij, ki je že podpisan, a še ni ratificiran, saj je Slovenija pri tem vezana na roke, ki jih je postavila Evropska komisija, je pojasnil Janša.

"Mislim, da od 9. januarja naprej veljajo druga pravila, tako da bodo takšni sporazumi s tretjimi državami odslej v pristojnosti zgolj EU-ja, kar bo seveda imelo svoje dobre, pa tudi slabe strani. Dobra je, da bodo pravila pri zaščiti investicij enotna na celotnem evropskem trgu, slaba stran pa bo, da bo trajalo bistveno več časa, da se 27 držav uskladi okoli sporazuma z neko drugo državo, kot pa je zdaj trajalo, da smo se mi uskladili z Azerbajdžanom," je dejal slovenski premier.

Ker je bil sporazum med Slovenijo in Azerbajdžanom podpisan še pred tem datumom, direktiva zanj ne bo veljala, morata pa obe državi še izvesti postopke ratifikacije za uveljavitev tega sporazuma.

Treba bo zavihati rokave
Janša je sklenjene sporazume med obiskom v Azerbajdžanu, kamor so se skupaj s premierjem in gospodarskim ministrom Radovanom Žerjavom odpravili še predstavniki okoli 50 slovenskih podjetij, ocenil kot velik korak naprej, vendar dodaja, da to ni dovolj glede na številčnost naše delegacije in trikrat večji odziv na azerbajdžanski strani.

Na srečanju s predsednikom države Ilhamom Alijevom pogovori po besedah Janše niso potekali samo o gospodarskem sodelovanju, ampak "tudi o drugih dveh pomembnih zadevah, zaradi katerih je Azerbajdžan vseskozi v središču evropske in evroatlantske javnosti".

"Eno je energetska varnost. Azerbajdžan je strateška energetska točka za EU, tako ko govorimo o diverzifikaciji poti, še posebej pa virov," je izpostavil premier. Naftovod iz Azerbajdžana prek Turčije naj bi namreč Evropi pomagal zmanjšati odvisnost od ponudnikov energentov, zlasti ruskega plina.

"Na drugi strani pa je Azerbajdžan, ki je glede na svojo geostrateško pozicijo in težavno okolje v regiji s pametnim ravnanjem v zadnjih letih, desetletju in pol, faktor stabilnosti in ima zato tudi strateško podporo tako v evropskih kot evroatlantskih institucijah," je še izpostavil Janša in spomnil tudi na vlogo in podporo Azerbajdžana pri stabilizaciji razmer v Afganistanu.

"Kritiki so spregledali nekatere dosežke"
Alijev je v Evropi tarča kritik zaradi avtoritativnega vladanja, zatiranja opozicije in kršenja človekovih pravic in na vprašanja, ali sta se s predsednikom pogovarjala tudi o teh temah, je Janša pojasnil, da se "stališče Slovenije tu ne razlikuje od splošnega stališča EU-ja".

"Imamo pa tu ta dodatek, da je pri nekaterih standardih, ki se postavljajo, treba upoštevati tudi čas. Ni mogoče zahtevati od neke države, ki ima 20 odstotkov svojega ozemlja okupiranega (v Gorskem Karabahu, op. a.), ki se je na samem začetku soočila praktično s poskusom genocida in ki je skoraj razpadla, da bo v nekaj letih dosegla standarde, za katere so nekatere evropske države potrebovale sto ali še več let," je izpostavil Janša.

"Včasih se tudi spregleda dosežke, ki jih je Azerbajdžan dosegel, pa jih marsikdo ni. V Azerbajdžanu, ki je muslimanska država, so na primer ženske dobile volilno pravico leta 1918, v Švici pa leta 1971," je še dodal slovenski premier.